1938 Jezero – Razglednica s Klenega vrha
Razglednica
Cerkniško jezero
Pogled s Klenega vrha 617 m (Klenga vrha)
Pred smrekami je laz, sedaj je zasajen s smrekami, ki so že velike. Pod smrekami so senožeti Goričce, kjer se kosi krma za živino.
Jezero je polno. Na levi je lepo viden del Rešeta, za desni del od Stržena nazaj proti gozdu, kjer je prvi led za drsanje, rečemo pod Goričcami ali pa pod Ribiškim kotom. Cesta – nasip z mostom, za cesto je Vodonos in proti Retju.
Od mostu levo je lepo viden tok vode v strugi Stržena. Desno, temnejši del, je otok Gorica.
V sredini, za grmovjem bolj slutimo kot vidimo vas Dolenje Jezero.V ozadju je prvi hrib Slivnice, v Cerknici se zasveti kakšna večja zgradba.
In če bi slikali na 01.05 2010 zjutraj, bi bilo na posnetku še 12 čolnov z ribiči. Prvega maja se odpre lov na ščuko.
Kdove od kje ime Kleni vrh?
- Klen – sladkovodna riba z veliko glavo in zlatorumeno liso na bokih, te imamo v jezeru.
- Klen – klen rod, mož je še klen, klen značaj, piše v zelo klenem, plastičnem jeziku.
- Prislov klen, bil je kleno odločen, maklen – les klena.
Meni je najbližja razlaga za vrsto lesa. Maklen je vrsta javorja, ki raste kot drevo ali grm. Ko drevo odcveti, njegovo seme raznaša naokrog in kot mali propelerčki letijo in frčijo po zraku. V Vodonosu rasteta dve taki drevesi. V jeseni je njuno zlatorumeno, zlatorjavo listje pravi okras poslavljajoči se jeseni.
____________________________________________________________
 Nasip z mostom |
Slika mi deluje kot okolica pri novi hiši, ki jo je potrebno še zasaditi. Ko prideš čez deset ali dvajset let naokoli, je prostor povsem drugačen Tako je tudi tu. Za posnetek iz istega mesta, bi najbrž morali splezati na kako drevo, tudi ob nasipu je danes veliko več grmovja. |
 Zadnja stran |
Napisano: 10.06.1938 .Oddano 11.06.1938”Krompir je opleven.” |
Fotografski posnetek je del zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in ima inventarno številko F0037098. (dopolnjeno 8.1.2011)
Kraj: Cerkniško jezero
Datum: 1938 ali prej, glede na zbirko Slovenskega entnografskega muzeja pa je nastal med 1928 in 1947.(dopolnjeno 8.1.2011)
Avtor: Vekoslav Kramarič (dopolnjeno 8.1.2011)
Zbirka: Boštjan Mulec
Skenirano: 8. 3. 2010
Oblika: razglednica
RSS - Posts
Dobila sem pomoč, pri določanju imena, zato ga v celoti navajam:
Citiram: ”Pri določanju besed (imen) morate biti previdni. Iz latinščine v slovenščino še nekako gre (log).
Kleniti pa ne pomeni le ponavljati, marveč tudi utrjevati (tudi utrdbo, kolišče, mostišče). Na tem območju je fotografiranih kar nekaj ostankov, ki pa po metodi C 14 niso bili nikoli analizirani, zato je direktna analogija na maklen nekoliko tvegana.”
Dopolnjujem s tem, kar vem iz ustnega izročila.
Pod sam Kleni vrh pa spada območje, ki se mu je po staro reklo: Hlevi, Kuharca in še nekateri, ki jim jaz ne vem imena.
Hlevi so današnji Ribiškegi kot. Tam so bile staje za živino, predvidoma dvajset preprostih zvetišč za živino. Pred izgradnjo nasipa, so imeli Jezerci čredo na paši na on strani jezera, to je v samem Klenem vrhu in tudi višje proti Vršiču in Javornikom.
O imenu Kuharca pa drugič.
Ali si to lahko razlagamo tako, da je bil Kleni vrh nekoč “utrjen hrib” – t. j. gradišče?
[caption id="attachment_2321" align="alignleft" width="300" caption="Perhleveh"]
[/caption]
Iz starega zemljevida, ki je nastal tam nekje med 1784-1787 je vidno, da se je na današnjem Ribiškem kotu že takrat reklo Perhleveh. Polotok je bil gol, narisani pa so znaki, ki verjetno predstavljajo nekakšne zgradbe.
Ta del Cerkniškega jezera bi bilo nujno natančneje raziskati in vzorce poslati na analizo. Veliko je že odkritega zato manjkajo samo končne ugotovitve
Na podlagi obiska v Slovenskem etongrafskem muzeju smo ugotovili avtorja razglednice.