Preskoči na vsebino

1930 Cerknica – Piltaver

6. 05. 2010

V senci

V senci pred gostilno je bilo prijetno v poletni pripeki. Tam je bil primeren kraj tudi, da je kaj steklo po grlu.

____________________________________________________________

Levo in desno od mize sedita dva možakarja. Okno je zavarovano s kovanimi križi, desno pa deloma vidimo  okvir vrat. Pred vrati je postavljeno kolo, vidimo le napere enega od koles.

Miza s prtom je postavljena pred okno. Zaradi neravnega terena ne stoji najbolj ravno.  Stoli so značilni, gostilniški, za mizo stoji še tretji, za morebitnega dodatnega gosta.

Miza je na varnem, pod napuščem. Zgoraj vidimo del tramov in ostrešja.

Precej časa smo porabili, da bi ugotovili, kje je bila fotografija posneta. Po ustnem izročilu naj bi bilo pred gostilno Zgonc. Po daljšem preverjanju smo gotovi, da to ni gostilna Zgonc. Še najbolj verjetno je posnetek nastal na dvorišču gostilne Zabukovec na Veliki gasi.

Piltaver – Alojzij Bajc

Piltaver je ime, ki se je prijelo Alojzija Bajca. Bil je eden od znanih Cerkničanov. Umrl je 1963. Iz lesa je rezljal različne figurice, največkrat križe in druge nabožne predmete, ki jih je potem prodajal doma, pa tudi v Ljubljani.Po sliki sodeč je bil manjši a hudomušen. Ta nasmešek mi je zelo znan. Kadil je kot večina možakarjev tistega časa.

Kozarca na mizi ni videti. V naših krajih se je pilo v glavnem belo vino s Primorske. V gostilni so ga pogosto  mešali s sifonom in tako dobili pravi špricar.

Neznanec

Drugega gosta ne poznamo. Zavzel je samozavestno držo in se slikal s steklenico tako, kot se danes najbrž ne bi.

Steklenice

Tri različne steklenice imajo tri različne vsebine:

  • V sredini  je značilna steklenica za sifon. Verjetno je držala kaka dva litra. Polnili so jih pri Zgoncu v Cerknici, Anton Zgonc pa jih je v starem, zelenem Fordu razvažal po okolici.
  • Desna steklenica je litrska, za vino. Danes so litrske steklenice prav vse narejene za kronske zamaške. Litrskih steklenic s plutovinastim zamaškom, kot je ta na sliki, ni več.
  • Tretja steklenica je nenavadna in je še nisem videl. Zamašek je narejen tako, da jo je enostavno ponovno zapreti. Po velikosti ocenjujem, da je bila prostornina kakšne četrt litra. Je to steklenica za pivo ali celo skrivnostni krahrle?

Fotografija na zadnji strani ni opremljena z napisom.

Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Drago Telič
Skenirano: 10. 4. 2010
Oblika: fotografija

18 komentarjev leave one →
  1. 6. 05. 2010 08:40

    V eni uri po objavi sem že dobil komentarje, ki kažejo, da je bila fotografija v detajle analizirana. Ugotovili so, da je fotografija očitno zaigrana. Po vsej verjetnosti so ob pojavu fotografa na hitro postavili sceno in prizor veselo zaigrali. Pač, takrat je bil Photoshop še daleč.
    Dejstva, ki potrjujejo, da je dogodek zaigran so:

    • * v gostilnah ni bilo prtov
    • * kozarca ni na mizi
    • * sifonska steklenica je bila vedno le za šankom, nikoli na mizi
    • * sifonska steklenica je najbrž prazna
    • * vina v takšni steklenici niso nosili na mizo
    • * vinska steklenica je zamašena
    • * leva oseba očitno igra
    • * nemogoče je, da bi bile hkrati na mizi tri takšne steklenice
    • * Piltaver se hudomušno muza

    Všeč mi je

  2. Drago Telič permalink
    6. 05. 2010 09:43

    en popravek. Zbirka je Vilmina, saj to je bil njen stari ata, ki se ga celo spominja.
    Njegovo ime, ki se ga je prijelo, izhaja iz nemške besede Bildhauer, kar pomeni kipar. Zanimivo bi bilo narediti popis njegovih del. Vem, da so lesene jaslice pri Frančiškanih v Lj. njegove, njegov je tudi križ s Kristusom v levem kotu pokopališča v Cerknici,… .Domači imajo le nekaj( 3)njegovih del.

    Všeč mi je

  3. Kaja Zgonc permalink
    8. 05. 2010 15:51

    Tretja, neznana steklenica je steklenica za šabeso, pravtako iz Zgoncove gostilne.
    Obstaja pa še steklenica za krahrle, s kroglico za zapiranje. Pri nas imamo shranjeni še obe.

    Všeč mi je

    • 8. 05. 2010 19:32

      Kaja, hvala za informacije. Kar pripravi steklenice. Ob priliki se oglasim, pa jih bomo pofotografirali, saj na sliki je vse bolj jasno.

      Všeč mi je

  4. Breda permalink
    17. 05. 2010 00:19

    Pilteaverja se tudi jaz spomnim. Sedel je na coku v delavnici in izrezljaval Bogce iz lipovega lesa. Kje pa pozirata pa ne vem. Tak gank so imeli zadaj za staro zeleznino. Cisto mozno je, da ni bilo pred gostilno glede na to, da se je pri Zgoncu kupovalo sifon in krahrle v steklenicah, ki si jih potem moral vrniti. Ko smo ze pri tem, kdo zna Cerknisko himno. Jaz je ne nejdem vec v mojih papirjih pa bi jo bilo dobro nekje shraniti.

    Tam na Placu je tovarna za sifon in krahrle
    Zgonc ga prou pocen prodaja, cenejsi je od..???

    Potem se pri meni neha. Kdo lahko dopolni kitico in de spomni se kaksne?

    Všeč mi je

  5. Jože permalink
    17. 05. 2010 01:03

    Cerkniška himna

    En del imam napisane, jo bom poslal Mariji.
    Jože

    Všeč mi je

  6. bojans permalink
    17. 05. 2010 23:35

    Ne me vprašat’ kje sem jo našel, se ne spomnim. Je pa pravi šanson …


    Cerkniška himna

    Cerknicaje lepo mesto,
    lepšega na svetu ni,
    v srcu ga bom čuval zvesto
    do življenja konca dni!
    Vse imaš, kar želiš, še kvartir na puf dobiš,
    za denar, za denar, samo dekleta ne dobiš!

    Moderno je pri nas perišče
    nam po žajfenci smrdi,
    ženska vsaka ga obišče,
    čeprav se tam samo jezi.
    Vode ni, vode ni, vsaka ženska jo želi.
    Kaj čmo mi, kaj čmo mi, treba se pritožiti!

    Tam na placu je fabrika
    za sifon in krahrle,
    Tone ga pocen prodaja,
    cenejši je od paprike.
    Pondelkarji, pondelkarji, pijte le šabeso vsi,
    ker tako, ker tako, se boste vsi iztreznili!

    Če Zabukovc ni ti všeč,
    tedaj k Žumru se podaj;
    med gosposke vinske bratce,
    ki vedo za pravi raj.
    Tu gospod, pleše, pije, še kozarček kak razbije,
    saj zato, saj zato, ker denarja dosti bo!

    Bavdeka prav vsi poznate,
    on je velik mučenik,
    vlekel bika je na turn,
    pa se mu je utrgal štrik.
    Al je nor, al je nor, ko je vlekel bika gor,
    ker bi vsi, ker bi vsi, zarad mesa pocrkali!

    Tam pri Žumru so se zbrali
    sami kontrabantarji,
    peli, pili in kadili,
    ter se tud’ pretepali.
    Glejte vsi, glejte vsi, že po zidu teče kri,
    paragraf, paragraf, zdaj boš rekel svoje ti!

    Naše punčke so res lepe,
    vsaka svoj’ga fanta ima;
    ena ljubi samo enga,
    druga pa pol ducata.
    Fantje vi, fantje vi, drž’te skup svoje pesti,
    ker boste vsi, ker boste vsi, hudo za nos potegnjeni!

    Všeč mi je

  7. breda permalink
    18. 05. 2010 08:27

    No, pa smo jo dobili – pesmico. Že veliko smo slišali o njej, ampak v celoti sem jo prebrala prvič. Super je.

    Všeč mi je

  8. marijaleskoveckunstek permalink
    18. 05. 2010 19:01

    Tako, so peli v Dolenji vasi, na Jezeru malo drugače, ampak od BojanS je najbolj popolna.

    CERKNŠKA HIMNA

    Cirknca je lejpu mejstu
    Lejpš’ga na svejT nej.
    Ima kur že več k dweistu
    Jaka jh z vraT drži
    Treiba ni,treiba ni,
    Nam kakuŠ daviti

    Tam na plaC’ je fabrika
    Za sifon in kraheljne,
    Zgoncov Tone j’h pa dejla
    Iz same ljute paprike
    Čujte vi, čujte vi
    Kaj pri Zgoncu se dobi

    Mesarja Bavdka vS’ poznate,
    On je velik mučenik,
    Ko je vleku bika v tuoren
    Se mu je utrgal štrik.
    Al je nor, al je nor,
    Ku je vlejku bika gor…

    (Več mi ni poznanu tud od očeta ne)

    Povpraševanje o cerknški himni,,, sem te že zadolžil v komentarju,
    prej sem ti jo pozabil pripet. Lahko jo tudi interno posreduješ zainteresiranim.
    Je pa verjetno še precej pomanjkljiva.
    Jože

    Všeč mi je

  9. marijaleskoveckunstek permalink
    18. 05. 2010 19:24

    Cerkniška himna

    Cerknca je lepo mesto
    lepšega na svetu ni
    notri je kakuš’ dvesto
    Jaka jih za vrat tišči
    treba ni, treba ni
    nam kokoši daviti
    kjer bi jih, kjer bi jih
    lahko sami davili.

    Mesarja Bavdka vsi poznate
    on je velik mučenik.
    On je vleku bika u turn
    se mu je utrgau štrik.
    al je nor, al je nor
    ko je vlejku bika gor.

    Tam na placu je fabrika
    za sifon in krahlne
    Zgoncou jih pocen prodaja
    cenejši so od paprike.
    Pondelkarji, pondelkarji
    pijte raj šabeso vi
    da bi se, da bi se
    da bi se iztrezvali.

    Tam pri Žumru
    so se zbrali
    nekdaj kotrobantarji
    jedli pili so in peli
    in so se prepirali
    treba ni, treba ni
    nam vsem kotrobantiti
    rajši bi rajši bi
    ………….sezidali.

    Tam na placu je vse živo
    in vse polno je ljudi
    ljudje pa grejo v cerkev molit
    vsedejo se med klopi
    treba ni, treba ni
    o politki pridgati
    kjer bi vsi, kjer bi vsi
    radi v cerkev molit šli.

    Na Jezeru so jo peli tako.

    Všeč mi je

  10. bojans permalink
    18. 05. 2010 19:37

    Za zbiralca ljudskega blaga je himna pravi zadetek. Vidi se, da je živela dolgo, se od vesele družbe do vesele družbe malce spreminjala in dopolnjevala. Kdor jo je že zložil – slutim pa, da je kolektivno delo od samega začetka – sedaj je ponarodela.

    Všeč mi je

  11. 18. 05. 2010 20:41

    Ali je ta himna kje zvočno posneta? Poleg tolikih variant, bi bilo dobro, da objavimo še melodijo.

    Všeč mi je

  12. Jože permalink
    19. 05. 2010 00:26

    Himna
    Vprašanje ali je ta verzija, ki jo slišimo med pustnim karnevalom glasbeno ustrezna.
    Morda kdo od pustarjev to pozna. (V prašaj Bajčkovga Matjaža).
    Jože

    Všeč mi je

  13. Ljoba permalink
    4. 06. 2010 15:54

    Jezerci so jo zapeli leta 1992 na snemanju za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radia Slovenija, objavljena je tudi na audio kaseti Jezerci – nekaj izvodov imam še na voljo doma.

    Izvajala sem terensko raziskavo, 3 radijske oddaje in producirala kaseto v samozaložbi ( podprlo jo je Ministrstvo za kulturo RS) , urednica za ljudsko glasbo Jasna Vidakovič, na terenu pa me je spremljal nekega zimskega večera, ko so bili Jezerci pri volji tudi Sandi Zgonc, izvorno kot veste prav iz hiše krahlnov in sifona…

    Prepričana sem, da bi bili Jezerci zelo ZA, da se njihovo petje sliši na temle dragocenem blogu, mnogi nas veselo gledajo že iz one strani zavese življenja.

    Ljoba

    Všeč mi je

  14. Breda permalink
    7. 06. 2010 21:34

    Melodija je taka kot jo izvajajo pri Pustu, ce se v 30 letih ni kaj spremenilo…

    Všeč mi je

  15. 28. 08. 2010 16:35

    Še ena varianta Cerkniške himne se je našla. Prinesla jo je Breda prav z Nizozemske.

    Všeč mi je

  16. Breda permalink
    30. 08. 2010 19:26

    Moja varianta himne je bila predvajana pri Pust leta 1979. Vsako leto se je dodala kitica ali dve, ki sta bili aktualni med dvema Pustoma. Da ne bi bila predolga, pa se stare kitice niso vse pele. Sestavljali smo jih kolektivno pa tudi individualno…

    Všeč mi je

  17. marijaleskoveckunstek permalink
    11. 03. 2011 16:05

    Dolgo me je zanimalo kakšen okus je imel ta krahrle, oziroma kakšna pijača je bila. Alenka Steindl je lansko leto izdala knjigo, Zgodbe iz maminega albuma, kjer omeni, da je pila krahrle.

    Prijazno mi je razložila, da je bila to gazirana pijača, ki je imela nekako okus po malinovcu. Pijača je bila v steklenici s kroglico, kot so jo (jo imajo) pri Zgoncovih.
    Krahrle je bil na voljo nekako do II. svetovne vojne, potem bolj izjemoma, saj se je že uveljavljal malinovec, kot ga poznamo še danes.

    Všeč mi je

Dodajte komentar