1930 Jezero usiha v Rešetu
Od Skadulce proti Rešetu in Slivnici nad katero so beli oblaki.
Zgoncova Angelca iz Cerknice je na čolnu s skrivnostnim čolnarjem. Nedeljski izlet je vključeval čolnarjenje z drevakom po jamah v Rešetu.
Slikano je izpred estavele Skadulca, ki se nahaja v vznožju Javornikov.
Odsev v vodi kaže, da je sonce visoko nad njima.
Čoln ni prav velik in četudi moški z veslom mogoče ni bil prav vešč veslanja, si je lahko pomagal s tem, da se je z veslom odrival od dna ali od bližnjega brega.
To je bilo pravo nedeljsko razvedrilo za veliko večino Jezercev in seveda tudi okoliških prebivalcev. Do jezera so prišli peš ali s kolesi.
Rešeto je res pravo rešeto. Gre za skupino požiralnikov, med njimi so: Zelena luža, Špajna jama, Potočna jama, Tilova jama z enakim imenom kot v Vodonosu. Najbrž sem katero še izpustila. Tu se domačini nismo prav radi kopali. Veliko bližje nam je bil Vodonos. Si samo stekel čez vrt in že si bil v vodi.
Angelca Zgonc je bila doma v Zavtreh, po novem Cesta na Jezero. Dočakala je veliko starost, ki je bila zapisana s tremi številkami, ena enica in dve ničli. Umrla je nekaj let nazaj. Bila je neporočena.
____________________________________________________________
____________________________________________________________
Dopolnjeno 3. 3. 2011
Fotografija je bila objavljena v Ilustriranem Slovencu 21. 8. 1927 na strani 281. (vir)
Dopolnjeno 3.11.2011
Fotografija je bila 5 let kasneje ponovno objavljena v lustriranem Slovencu, in sicer 12.06.1932, številka 24. Tu je bil naveden tudi avtor fotografije in sicer: G.ST.RIBNIKAR iz Ljubljane.
Dopolnjeno 24. 12. 2011
Fotografija je objavljena v knjigi: “Janez Kebe: Cerkniško jezero in ljudje ob njem, 2011” na strani 29 in na strani 32.
____________________________________________________________
Kraj: Cerkniško jezero – Rešeto
Datum: neznan 1927 1927 ali prej (dopolnjeno 3. 3. 2011)
Avtor: neznan Stanko Ribnikar (dopolnjeno 3. 11. 2011)
Zbirka: Aleksander Zgonc, Zbirka fotografij Tujsko – prometno društvo za Notranjsko
Skenirano: 14. 4. 2010
Oblika: razglednica
Vir: ustni
Dopolnil sem podatke.
Fotografija je bila 5 let kasneje ponovno objavljena v lustriranem Slovencu, in sicer 12.06.1932, številka 24.
Tu je bil naveden tudi avtor fotografije in sicer: G.ST.RIBNIKAR iz Ljubljane.
Dopolnil sem podatke o sliki.
Spoštovani,
za potrebe članka o 3D dokumentiranju podvodne dediščine za konferenco Digital Heritage 2013 v Marseillesu oktobra 2013, “Changes of Recording Underwater Heritage Sites Under the Impact of the Latest 3D Technologies and Software Tools: Benefits”, v katerem omenjamo tudi 3D dokumentiranje “drevaka”, ki se nahaja v TMS, smo uporabili tudi pričujočo razglednico “Jezero usiha v Rešetu”, ki jo je prispevala Marija Leskovec.
pod sliko je podnapis: Typical boat “drevak” from Cerkniško jezero in Notranjska region, Slovenia. Postcard from 1927 (Photo: Stanko Ribnikar)
v literaturi pa je navedba:
Ribnikar, Stanko, Ilustrirani Slovenec, leto III. 34/187, 21. august 1927, p. 281 (website: stareslike.cerknica.org/2010/06/22)
Upam, da soglašate z uporabo posnetka z omenjenimi citati.
Najlepša hvala,
Miran Erič s soavtorji
Spoštovani!
Dovoljenje smo vam poslali po elektronski pošti.
”ki jo je prispevala Marija Leskovec”.
Pravilno je ”Zbirka: Aleksander Zgonc”.
Fotografija je iz zbirke Aleksandra Zgonca.
Piska (pisec) Marija Leskovec.
Najlepša hvala za popravek. 🙂
Miran Erič
Ta notranjska plovila me zanimajo tudi širše. Zanima me ali bi vi morda vedeli ali se drugje po Evropi ali celo po svetu pojavljajo čolni, ki bi bili podobno zgrajeni iz dveh pol deblakov, ki hkrati predstavljata boke in vmesne vstavljene talne platice?
Lep pozdrav
Miran
Spoštovani,
kakor sem obetal vam posredujem podatke o objavi članka v katerem smo želeli uporabiti tudi sliko iz vaše spletne strani. Zaradi zelo omejenega prostora smo na koncu sliko morali umakniti, kljub vsemu pa sem vam za vaše soglasje in pomoč zelo hvaležen. V članku je sicer predstavljen 3D model drevaka iz TMS. Vsekakor bi rad povedal, da me zgodba o drevakih zanima in zagotovo se je bom v prihodnje lotil, vaša izjemna zbirka in znanje pa mi bo zagotovo v veliko pomoč. Ali se morda kdo spomni kakšnega pripovedovalca, koliko daleč v preteklost seže spomin na drevake?
Članek lahko preberete na spletni strani: https://www.academia.edu/4783514/The_Impact_of_the_Latest_3D_Technologies_on_the_Documentation_of_Underwater_Heritage_Sites
Članek je bil predstavljen na enem največjih kongresov iz tega področja: Digital Heritage 2013, ki se je odvijal konec oktobra v Marseilleu (http://digitalheritage2013.sched.org/event/2c51c895ca1310412b54b5dcf3db89a5#.UoscYaWgmlc)
Če bo kdo potreboval pri svojem delu je citat naslednji:
ERIČ, Miran, KOVAČIČ, Rok, BERGINC, Gregor, PUGELJ, Mitja, STOPINŠEK, Žiga, SOLINA, Franc. The impact of the latest 3D technologies on the documentation of underwater heritage sites. V: ADDISON, Alonzo C. (ur.). Proceedings of the 2013 Digital Heritage International Congress 2013, 28 Oct – 1 Nov, Marseille, France : DigitalHeritage : federating the 19th Int’l VSMM, 10th Eurographics GCH, & 2nd UNESCO Memory of the World Conferences, plus special sessions from CAA, Arqueologica 2.0, Space2Place, ICOMOS ICIP & CIPA, EU projects, et al.. [S. l.]: IEEE, 2013, vol. 2, str. 281-288, ilustr. [COBISS.SI-ID 10230356]
Najlepša hvala za sporočilo. Želimo vam še veliko podobnih uspehov.