Cerknica 1954/55 – 1. razred
To je prvi razred šolskega leta 1954/55.
Spodnja vrsta od leve: Jože Lesar, Vojko Braniselj, Jože Žnidaršič, Tone Kranjc, France Švigelj, Dušan Gogala, Tomo Žnidaršič, Metod Urh, Iva Kebe – Zigmund, Slavko Drobnič, Marjan Skumavc, Milka Mesojedec, Gvido Svet, Ladi Trampuž – Skuk,
- na klopi za prvo vrsto od leve: France Žnidaršič, Edo Modic, Slavko Albreht, Franci Korče, France Udovič, Jože Svet, Tomo Mozetič,
- na stopnicah spredaj: Tone Borštnik,
- za njim od leve: Anica Lovko – Verbič, Cvetka Žnidaršič,
- Pavle Bajc, Janez Braniselj,
- nad njimi: Anica Furlan, Vojka Štefančič, Stane Ostanek,
- nad njimi: Marija Obreza – Mija,
- za njo: Zdravko Kamnikar, Matilda Žnidaršič,
- Andreja Pohole, Marija Kranjc – Zakrajšek, učiteljica Milka Kranjc – Manfreda,
- povsem na vrhu: Marinka Obreza, Martina Meglič, France Modic, Danica Vičič – Mlakar, Ivan Klančar, Marjan Jankovič.
Ko danes gledam sliko, vidim, da so umrli: Vojko Braniselj, Slavko Drobnič, France Udovič, Tone Borštnik, Janez Braniselj, Zdravko Kamnikar in France Modic – 7 sošolcev.
____________________________________________________________
Nižji razredi (1 – 4) so imeli pouk vedno popoldne, višji razredi pa dopoldne, saj je bilo za samo dopoldanski pouk premalo učilnic. Organizirane malice ni bilo. Kdor je hotel je lahko prinesel malico od doma. Prav tako smo morali prinašati črnilo. V črnilo smo namakali peresca, ki so bila nasajena na peresnik. Spomnim se, da enkrat eden od sošolcev ni napisal domače naloge. Kot vzrok je povedal, da je imel črnilo med okenskimi krili in ker je bila zima, je črnilo zmrznilo. Prvi zvezek so nam naredili starši. Uporabili so različne vrste papirja. Za prvo domačo nalogo v prvem razredu je bilo potrebno s svinčnikom narisati eno stran čim bolj ravnih črt.
V šoli ni bilo centralnega ogrevanja. Po učilnicah so bile peči. Jeseni so na šolsko dvorišče pripeljali veliko drv in ko so bila zrezana in razcepljena, smo jih učenci nosili v drvarnico.
 |
Na sliki se vidi, da je mnogo učencev bosonogih. Če si prišel v šolo bos, potem ni bilo potrebno prinesti copat. |
 |
Četrti z desne v prvi vrsti je Marjan Skumavc. Marjan je že takrat lepo risal. Danes je poznan akademski slikar, ki ravno zdaj razstavlja v Mariboru. Prav tako je imel pred leti stalno rubriko v Delu »Črna kronika«. Nekaj časa je tudi boksal. Živi v Ljubljani. Z nami je hodil do tretjega razreda, potem pa se je njegova družina preselila na Bled. |
 |
Vsi fantje so v kratkih hlačah, punce pa v oblekicah. |
 |
V šolskem letu 1954/55 sta bila dva prva razreda. Enega je učila tovarišica Perovičeva, drugega pa tovarišica Milka Kranjc.
Risovga Zdravkota ni težko prepoznati. |
Fotografiranje je bilo za šolo. Na stopnicah še ni kovinske ograje, to so jo postavili kasneje. Danes ni dovoljeno, da bi bile šolske stopnice brez ograje.
____________________________________________________________
Dopolnjeno 8. 10. 2011
Prispevek o Marjanu Skumavcu
V Sobotni prilogi Dela, ki je izšla 1. 10. 2011, je bil objavljen članek o Marjanu Skumavcu.
____________________________________________________________
Kraj: Cerknica
Datum: pomlad 1955
Avtor: Jože Žnidaršič st. (dopolnjeno 2. 2. 2011)
Zbirka: Heda Opeka
Skenirano: 10. 8. 2010
Oblika: fotografija
Stare slike 
Marjan Jankovič je bil Kusov Marjan?
Všeč mi jeVšeč mi je
Marjan Jankovič je bil Kusov Marjan.
Všeč mi jeVšeč mi je
Dušan, začel si s perescem, danse pa tukaj – kar precejšen preskok mar ne? Pa kaj vse te (nas) še čaka.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pa še ni vseh dni konec.
Všeč mi jeVšeč mi je
Na žalost je umrl tudi sošolec Marjan Jankovič.
Všeč mi jeVšeč mi je
Punčke so prisrčne z mašnami v laseh.
Mija Obreza – Godeševa iz Jezera je še kot mlado dekle odšla od doma ”s trebuhom za kruhom”.
Bosonogi copati se niso raztrgali, ampak prsti in nohti na nogah so stalno cveteli obarvani najprej krvavo rdeče, kasneje pa se je cvet spremenil v ”grinto”.
Všeč mi jeVšeč mi je
Take spomine imam tudi jaz, saj so tudi moji prsti cveteli…. krasne fotografije.
Všeč mi jeVšeč mi je
Marjan Skumavc je umrl 7. septembra 2011.
Všeč mi jeVšeč mi je
Eden od fantov ima obute sestrine sandale. Pri nas doma je bila navada, da smo nizkim cevljam odrezali kapico in si tako ustvarili sandale. Malo zaradi zracenja, malo pa, ce nas je v prste tiscalo. Jaz sem vedno rada hodila bosa, najraje po Mali Gasi. Tam je bilo najvec kravjekov. Ce si stopil na kravjek, je bil to zelo topel, nezen obcutek, kot bi stopil na plis. Z bosimi nogami sem sla lahko tudi v potok, kjer so fantje postavljali mlincke
Všeč mi jeVšeč mi je
Prispevek sem dopolnil s člankom o Marjanu Skumavcu, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela 1. 10. 2011.
Všeč mi jeVšeč mi je
Vedno me razveseli pogled na stare slike in vsa pohvala. Danes pa sem govorila z Janezom Dovjakom, ki je moj bratranec in me je opozoril na napako. Namreč jaz nisem hči Obreza Franca, ampak Obreza Rudolfa. Vse dobro voščim vsem, ki urejajo in berejo te strani. Marina Obreza Polanc
Všeč mi jeVšeč mi je
Najlepša hvala za pohvale in podporo. Če sem iskren, Stareslike poganja navdušenje piscev in pa pohvale bralcev.
Všeč mi jeVšeč mi je