1932 Cerknica – Sokol Alojz Gogala

Preden se je odprla stran s starimi fotografijami, nisem vedel kaj dosti o Sokolih. Podučil sem se kasneje, ko me je presenetilo število ohranjenih slik, ki so pričale o njihovi športni, kulturni in človekoljubni dejavnosti. Današnji portret sodi med tiste, ki najbolj nazorno opisujejo njihov kroj in držo.

Lojze Gogala se je rodil 1898 kot deseti otrok v Dvorski vasi na Gorenjskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Begunjah na Gorenjskem. Po končani ljudski šoli se je šel učit trgovca v Celovec od leta 1913 do 11. 5. 1916, ko je bil vpoklican v prvo svetovno vojno.

Najprej je bil v Judenburgu,  16 novembra 1916 pa je prišel na soško fronto. Meseca februarja 1917 je bil poslan v podoficirsko šolo v Šempeter na Krasu (danes Pivka) kjer je naredil podoficirski tečaj. Meseca maja 1917 je bil udeleženec bojev v  10. italijanski ofenzivi. Za hrabrost v bojih je prejel medaljo. 5. septembra 1917 v 11. italijanski ofenzivi so na St. Gabrijelu njegovo enoto zajeli Italijani. V italijanskem ujetništvu je bil do 30. 6. 1920.

Potem se je prijavil za poslovodjo k Bati. Bata ga je sprejel in poslal na specialni trgovski tečaj za prodajo čevljev in pedikuro v Zlin. V Zlin je šel 10. 1. 1931. Istega leta je prevzel Batovo podružnico v Murski Soboti in nato v Batovo podružnico v Kranju. Februarja 1937 je opravil specialni trgovski tečaj v Bati v Borovu. Po opravljenem tečaju je prevzel podružnico Bata v Marenbergu (danes Radlje ob Dravi).

Iz Marenberga je prišel 28. 3. 1939 kot poslovodja v poslovalnico Bata v Cerknico. Nemci so ga aretirali 8. 11. 1943 in odpeljali v Dachau. V Dachauu je imel številko 59.447 in je bil v bloku 23/1. V Dachavu je imel beležnico. Beležnica je zelo obrabljena. Skrival jo je po podom. Nemci je niso našli. V njej je precej zabeležk z različnimi rokopisi, med drugim tudi spisek prejetih paketov in kako so si delili hrano. Iz taborišča je bilo dovoljeno mesečno dobiti in poslati 2 pismi. Poslano pismo je moralo biti napisano v čitljivi pisavi na posebnem – tipskem obrazcu.

V Dachauu je bil enkrat kaznovan s 25 udarci. Nag se je moral uleči na trebuh na klop in šteti udarce. Pri 14. je izgubil zavest, pa so ga oblili z vodo in ko je prišel k zavesti so mu jih naložili še preostalih do 25. Sledove biča je bilo videti vedno. Za dodatno kazen je bil poslan »Strafflager« Natzweiler v Schoembergu pri Ballingenu v Schwarzwaldu. Življenske razmere v Natzweilerju so bile glede na razmere v Dachauu mnogo slabše.  Po vojni je dobil medaljo zasluge za narod.

Po vojni je uredil trgovino in pričel s prodajo čevljev. V Jugoslaviji so ime firme Bata preimenovali v Borovo. Po vojni je delal pri Borovu od 4. 7. 1945 pa do 1. 7. 1948.

Leta 1946 je na Mali gasi kupil hišo. Upokojil se je leta 1963. V svojem življenju je izučil 22 vajencev.

Nekako leta 1960 je bil izvoljen za predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Cerknica. V času njegovega predsednikovanja so zgradili poleg Štalce nov gasilni dom. Za zgraditev tega gasilskega doma je bil praktično vsak dan na Gradišču. Pri gradnji gasilskega doma so pomagale lokalne firme, posebno Gradišče. Otvoritev novega gasilskega doma je bila leta 1962 na Mali gasi.

Rad je delal za rdeči križ. Sestanki so bili največkrat kar v trgovini, kjer je prodajal čevlje. Mnogokrat je moral na sestanke v Ljubljano na Mirje.

Spomladi leta 1976 je hudo zbolel. Umrl je 1. 12. 1976.

/Iz življenjepisa, avtor Dušan Gogala/

____________________________________________________________

	Sokolski kroj je bil določen davnega leta 1863, ko je bila v Ljubljani ustanovljena organizacija Južni Sokol. Sestavljali so ga sivkasto rjav suknjič, tako imenovana surka, s stoječim ovratnikom in spletenimi sponkami namesto gumbov in gumbnic.
	Voditelji so imeli srajce okrašene z vezenino, na rokavih surk pa proge, ki so označevale njihov položaj. Sokoli so bili organizirani “teritorialno”, na uniformi kroju1 vidimo znak kranjske župe (občine).
	Najbolj nenavadno je pokrivalo s sokoljim peresom in kokardo, imenovano čikoš. Slovenski sokoli so se pri obleki zgledovali pri Čehih, pokrivalo izvira iz takratne mode, kamor je zašlo iz noše madžarskih pastirjev – čikošev. Kranjci so, posebej na začetku, nosili tudi širokokrajne klobuke.

Kraj: Kranj
Datum: Slika je nastala 1932 – 36, ko je bil poslovodja poslovalnice Bata v Kranju
Avtor: neznan
Zbirka: Dušan Gogala
Skenirano: 9.8.2010
Oblika: fotografija

* Podatke o krojih sem našel v študiji Sergeja Vrišerja: Kroji slovenskega sokolstva in orlovstva med leti 1863 – 1941; digitalna zbirka dLib.

¹ sprememba 31.7.2012