1940 Begunje – Ob kolesu

Dopolnjeno 3. 11. 2010

Naši bralci vedo vse. Prepoznali so, da je fotografija nastala v Begunjah in ne v Dolenji vasi, kot je ostalo v izročilu. Na osnovi  prispevka, ki smo ga objavili 24. 10. 2010, smo prejeli  dodatne podatke o fotografiji:

Fotografija je nastala v Begunjah. Fotograf je stal pred Koroščo hišo, v ozadju je najprej Krajnča hiša, za njo Robča z nadstreškom za drva,  bolj zadaj pa lahko zaslutimo še Mihoučkovo.

Drugi gospod z leve je Jakob Vadnjal. V Begunje je prišel l. 1933 iz Brega pri Borovnici. Zaposlil se je na parni žagi na začetku Begunj in sicer kot strojnik – “mašenist“. Ta žaga je bila last Antona Medena (Zgornji maln).

Zanimivo je kolo, ki je  na fotografiji. V Begunjah je bila med obema vojnama trgovina s kolesi katere lastnik je bil Lado Meden (Jankotov). Kolesa so bila dobavljena razstavljena. Gospod Vadnjal jih je sestavljal in lep primerek je na fotografiji. Kolesa so bila razstavljena kar zunaj pred trgovino, kjer je bila znana Jankotova gostilna. Trgovino s kolesi so jeseni 1941 oropali in grozili lastniku. Lado Meden je trgovino zaprl in se pozimi l. 1942 preselil v tujino.

Gospod Vadnjal se je po drugi svetovni vojni zaposlil v tovarni pohištva Brest, Cerknica. Znano je, da je takoj po vojni pripeljal parno lokomobilo (po poreklu iz Nemčije) iz Prištine in jo montiral na Brestu v Cerknici. Kasneje je služila svojemu namenu v Martinjaku. Menda je tam še danes.

Podatke sta posredovali Bibiana Bavdek in Jankotova mama iz Begunj.

____________________________________________________________

Objavljeno 24. 10. 2010 ===============================

Slika je nastala okrog  leta 1940 v Dolenji vasi. Glede na lepo oblečene moške sklepam, da je bila nedelja in to zgodaj spomladi ali bolj kasno jeseni. Vsi moški imajo okrog vratu kravate in vsi so pod suknjiči oblečeni v puloverje.

Od leve proti desni si sledijo: Tone Šega, gospod Gustelj, Lojze Turšič, Tone Meden in pred njimi igra glavno vlogo kolo.

Tako smo se pred leti, ko so se začeli bolj množično pojavljati prvi osebni avtomobili, postavljali poleg njih in se slikali.

Takih koles zdaj skoraj ni več videti. Včasih so bila kolesa opremljena zračno tlačilko (pumpo) in običajno je na sedežu visela torbica z nujnim orodjem, lepilom za zračnice (gumilezngo), fliko in koščkom smirkovega papirja.

Kolesa so se močno spremenila. Če le pomislimo, kakšna je bila drezina kot predhodnik kolesa! Premikala se je  z odrivanjem od tal! Izumil jo je leta 1817 Nemec Karl da Drais de Sauerbrun.

Pred 2. svetovno vojnoje malokdo imel kolo. Pa tudi po vojni je bilo kolo še kar nekaj časa težko dosegljivo. Takrat še ni bilo toliko avtobusnih povezav, da o osebnih avtomobilih ne govorimo. Zato je bilo kolo moderno prevozno sredstvo. Ljudje so si ga mnogokrat sposodili, da so se peljali na Rakek na vlak. Na postaji so kolo pustili proti plačilu v garderobi, garderober pa je za napere (špriklje) zataknil listek. Ta listek se je pri vožnji, če ga nisi odstranil, lepo vrtel.

Kolesu se lahko reče tudi dvokolo ali bicikel. Vloga dvokolesa je danes povsem drugačna kot nekoč. Uporabljamo ga  v glavnem v rekreativne namene.

____________________________________________________________

	Tone Šega je živel z ženo Ančko v hiši na Mali gasi pri potoku, ravno tam, kjer je fotograf posnel perice pri Žajfnci. Tone ima na glavi klobuk.
	Na Mali gasi je z ženo Anico, ki je bila babica, živel tudi Lojze Turšič. Tone Meden – Rakovcov iz pod farovža se je poročil v Otave in tam živel. Tudi Tone ima na glavi klobuk.
	Ponosni lastnik kolesa je najbrž gospod Gustelj, ki je stanoval pri Mikšetovih. Ta gospod je pokrit z baretko in ima v zgornjem levem žepku suknjiča bel robček.

Hvala Bredi Sikkens in Stanetu Urhu za pomoč pri prepoznavanju.

Kraj: Begunje
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Breda Sikkens
Skenirano: 25. 8. 2010
Oblika: fotografija