Skip to content

1930 Cerknica – Sokoli na veselici

16. 11. 2010
tags:

Prvo organizirano telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno leta 1862 v Pragi. Že leto kasneje je bilo ustanovljeno prvo telovadno in narodno buditeljsko društvo na Slovenskem s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol, ki ga je oktobra 1863 v Ljubljani po češkem vzoru ustanovila skupina slovenskih rodoljubov. Bilo je liberalno usmerjeno in je delovalo do leta 1941.

Cerkniško sokolsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1909 še v rajnki Avstro-Ogrski.

Na Češkem in v Sloveniji je Sokol pomenil protiutež nemškim telovadnim društvom, ki so v deželah s slovanskim prebivalstvom širila nemški nacionalni vpliv. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest. Pomembne vrednote so bile: disciplina, zdrav duh v zdravem telesu, poštenost do sebe in drugih ter boj proti krivicam.

Sokolsko društvo je imelo letne in zimske zlete.

Skrajno desno stoji v pozi mirno Gvido Svet iz Dolenje vasi. Prvi z leve, vodja, je Jože Kristen. (dopolnjeno 13.4. 2011)Južni sokol oziroma njegov neposredni naslednik Ljubljanski sokol ni bil samo prvo telovadno društvo v Sloveniji. Postal je matično društvo za vsa slovenska sokolska društva. Spodbudil je nastanek prvega sokolskega društva v Zagrebu leta 1874 ter zadnja leta pred 1. svetovno vojno še srbskih društev. Sokolstvo je proti koncu 19. stoletja že preraščalo v gibanje, njegova ideja pa ni bila samo druženje ob telovadbi, člani so bili tudi ideološko opredeljeni.
Drugi z desne je Anton Zgonc s Placa. Za njim je Janez Dragolič z Male gase. (dopolnjeno 13.4.2011)Med prvo svetovno vojno je delovanje Sokola povsem zamrlo, saj so bili vsi ustanovni člani vpoklicani v avstrijsko vojsko. Popoln razcvet pa je društvo Sokol doživelo v stari Jugoslaviji.

Bili so blizu miselnosti Narodne napredne stranke. Društvo je bilo opredeljeno kot vsenarodna nadstrankarska svobodomiselna organizacija, dostopna vsem Slovencem oziroma Jugoslovanom. Njegovi člani niso smeli biti pripadniki stranke, ki bi nasprotovala sokolskemu kulturnemu in političnemu programu. Sokoli niso smeli biti člani Slovenske ljudske stranke, ki je imela pod okriljem telovadno društvo Orel.

Med Sokoli in Orli je sicer prevladovala neke vrste konkurenca, morda celo antagonija. Do sporov je v glavnem prihajalo v času volitev, saj sta se organizaciji borili vsaka za svojo stranko — Orli za klerikalno, Sokoli pa za liberalno, čeprav so eni in drugi hodili na prireditve, ki sta jih organizirali obe organizaciji. Sokolsko delovanje je bilo narodno-obrambno in demokratično. Sokoli so se vsako leto temeljito pripravljali na najrazličnejše dejavnosti. Organizirali so telovadne prireditve na domačem terenu in gostovali na podobnih prireditvah po Sloveniji. Udeležili so se tudi »vsesokolskega zleta« v Pragi.Združevanje na srečanjih, t.i.zletih, je pomenilo tudi najbolj množične shode slovenskega ljudstva po taborih v drugi polovici 19. stoletja.
Sokolstvo je temeljilo na zamislih češkega ideologa Miroslava Tyrša, še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oblasti. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in ekonomsko neodvisnost. V tem je bila osrednja vloga sokolstva.Sokoli so z velikim uspehom uprizorili celo vrsto dramskih del in z njimi gostovali.
Sokoli so bili oblečeni v lepe uniforme kroje1 na katere so pripeli posebne sokolske značke.

Sokolstvo v Cerknici, oziroma na Cerkniškem bi si zaslužilo, da se o njem napravi vsaj manjša raziskava. Podrobnejše in konkretne podatke ni lahko dobiti, se je pa o sokolstvu v Cerknici že pisalo v Starih slikah med drugim:

Dopolnjeno 13. 4. 2011

Enako fotografijo smo našli tudi v zbirki Mime Kristen, ki jo hrani Tone Urbas. Na zadnji strani fotografije je napis:

Peš izlet z javno telovadbo v Begunjah 1926“.

1 sprememba 31.7.2012


Kraj: neznan Begunje (dopolnjeno 13. 4. 2011)
Datum: neznan 1926
(dopolnjeno 13. 4. 2011)
Avtor: neznan
Zbirka: Branko Kebe
Skenirano: 14. 3. 2010
Oblika: razglednica

Advertisements
5 komentarjev leave one →
  1. 16. 11. 2010 08:23

    Prvi z leve mi izgleda kot Jože Kristen (glej upravni odbor ).

    Posnetek je narejen na veselici. Po tleh je trava, torej ni bilo na gostilniškem vrtu. Na skrajni levi vidimo kontrabas. V ozadju so gostilniški stoli in mize ter klop. Prav lahko da je fotografija nastala ob kašnem od že znanih dogodkov.

    Zanimiv je zadnji izrez fotografije — zaprašeni čevlji. Izgleda, da umazani čevlji res niso bili moteči.

    Všeč mi je

  2. Medra permalink
    16. 11. 2010 14:51

    »SLOVENSKI NAROD*, dne 27. avgusta 1919.
    Sokol Cerknica«
    Petletna svetovna vojna in stari zatiralni avstrijski režim je rudi nam zadal tako težke rane, da jih bomo v doglednem času preboleli le z največjo težavo. Večina prejšnjih članov se je razkropila na vse štiri strani sveta, orodje, kolikor smo ga oteli, se nahaja v docela pomankljivem stanju, dobrih telovadcev nam manjka in izvežbanega predtelovadca (vaditelja) sploh nimamo. Da pa se po petletni onemoglosti, da ne rečemo naravnost smrtnem spanju, društvo vsaj nkoliko zopet oživi, si je društvo z največjim trudom in največjim samozatajevanjem in požrtvovalnostjo omislilo in postavilo nov gledališki oder. Koliko potov je bilo treba storiti, koliko opazk in britkih besed preslišati, predno se je spravilo vse potrebno skupaj. No, danes je prestano, pozabljeno in odpuščeno vse: po strmem, kamenitem klancu, k i smo morali plezati nanj dolge mesece, smo dospeli na višek in stojimo na njem s sladko zavestjo v srcu, da smo delali, delali prav in dodelali. Oder, ki se lahko meri z največjimi po deželi, je zgrajen in v nedeljo 31. avgusta se priredi na njem prva predstava. Vprizori se dr. Frana Detele trodejanska veseloigra Dobrodušni ljudje« in Fr. Dolinčanova drama enodejanka >Kmetska osveta« .Bodi na tem mestu izrečena vsem, k i so nam pomagali pri velikem delu za narodovo presveto bodisi gmotno (posebno vsem darovalcem lesa) bodisi z delom svojih rok naša najiskrenejsa zahvala združena s prošnjo, naj nam ostanejo naklonjeni tudi še v bodoče. Na zdar!«
    Komentar paše tudi h kakšni drugi sliki.

    Všeč mi je

  3. Iva permalink
    17. 11. 2010 10:32

    Čedalje bolj se zdi, da bi tudi dandanes potrebovali kakšne Sokole. Ali pa vsaj zdrav duh v zdravem telesu, poštenost do sebe in drugih in narodno ter kulturno zavest 😉

    Všeč mi je

  4. medra permalink
    19. 11. 2010 21:27

    Za Antonom Zgoncem s placa je Janez Dragolič z male gase.

    Všeč mi je

  5. 13. 04. 2011 10:04

    Našli smo še eno enako fotografijo. Prispevek sem dopolnil z novimi podatki.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: