Skip to content

1911 Cerknica – Piparji

24. 11. 2010

Pred prvo svetovno vojno je bilo v Cerknici kar nekaj društev, kot si lahko preberemo v knjigi Toneta Kebeta — “Cerknica in njeni ljudje”.

V Cerknici sta bili v času nastanka fotografije močni liberalna in klerikalna stranka. Do polarizacije je prihajalo tudi pri fizkulturnikih.  Društvo Sokol je bilo ustanovljeno leta 1909 s pomočjo idrijskih sokolov kot sedežem župe. Domneva se, da je bilo društvo Orel osnovano nekako v letu 1912. Tako Sokoli, kot Orli so imeli imeli vsak svoj dramatski krožek. Prav tako je bilo aktivno Društvo sv. Cirila in Metoda, ki si je prizadevalo za ohranjanje slovenstva in obrambe pred vdorom nemštva, zlasti v šolstvu.

____________________________________________________________

Kot društvo so delovali tudi cerkniški “piparji”, oziroma fajfarji. Cerkniške piparje je vodil liberalec Anton Werli. Anton Werli, posestnik in trgovec v Cerknici  je bil po izstopu Franca Remžgarja iz načelstva Posojilnice v Cerknici njegov naslednik, kot piše v Razglasu Uradnega lista Deželne vlade za Slovenijo 2. aprila 1921 na strani 184. Posojilnica v Cerknici je bila registrirana zadruga z neomejeno zavezo.
Takrat so bili politično najbolj nevtralna organizacija v Cerknici gasilci. Gasilci so leta 1924 ustanovili svojo godbo. Prvi učitelj godbe je bil učitelj Alojz Wilitzer. Cerkniška godba je začela in potem bogatila glasbeno življenje v Cerknici.
Cerkniški piparji so se najverjetnje organizirali po vzoru ljubljanskih piparjev ali fajfarjev, ki so 27. februarja 1893 ustanovili Slovensko planinsko društvo. Istega leta sta bili ustanovljeni še Kamniška podružnica v Kamniku in Savinjska v Mozirju. Glavni namen društva je bil “ohraniti slovensko lice slovenskim goram”. Slovenske gore so si tedaj lastili Nemci, ki so gradili nemške koče in po planinskih poteh postavljali nemške kažipote.
V Ljubljani so bili piparji skupina šestih ljubljanskih mož, ki so v zadnjem desetletju 19. stoletja ustanovili društvo in ga poimenovali po pipi, ki naj bi jo vsak ud vedno nosil pri sebi.
Po pravilih društva naj bi se vsako nedeljo napotili v gore, kdor pa ne bi utegnil, naj bi se povzpel vsaj na Rožnik, grič ob Ljubljani, kjer je bil v gostilni sedež društva.
Iz njihovih Pravil: 

  • ako 3 piparji zasačijo člana pri kaki laži, nečastnem ravnanju ali sodelovanja sploh pri enakih početjih, imajo pravico obsoditi dotičnega na globo najmanj 4 kr in največ 50 kr;
  • vsak pipar mora vsako nedeljo in praznik napraviti najmanj 2 uri hoda, sicer plača globo 10 kr globe.
  • vsak pripar si mora na lastne stroške pridobiti pipo.
  • vsi piparji imajo enake pipe. Pipo, tobak in žveplenke mora pipar vedno pri sebi imeti in na zahtevo drugega piparja vse tri stvari pokazati; ako mu le ena teh stvari manjka, plač 4 kr. globe;
  • dva piparja imata pravico skupno tretjega piparja vprašati za višino enega od hribov; ako odgovor ni pravilen, plača nevednež 2 kr. globe. Vsak pipar pa sme o tem le enkrat na dan biti vprašan;
  • pipar mora biti samec, oženiti se sme, ako plača v Pipo 1 kr, piparjem 5 l vina in 5 vržink.

Kraj: neznan
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Breda Sikkens
Skenirano: 15. 5. 2010
Oblika: fotografija nalepljena na karton

Advertisements
One Comment leave one →
  1. Janja Kozarka permalink
    21. 04. 2012 17:47

    Slika piparjev je objavljena tudi v knjigi Občina Cerknica, etnološka topografija Slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje, avtorja Ralfa Čeplaka, Ljubljana 1990, na strani 33.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: