1935 Cerknica – Piltaverjevi

Piltaverjeva družina, manjkata Hermina in Alojz

Alojz Bajc in njegova žena Marija, po domače Piltaverjeva na Mali gasi, sta imela osem otrok. To so bili: Alojz, Milan, Viktor, Dragica, Rudi, Božo in Dušan, ki sta bila dvojčka ter Hermina. Na sliki je le šest otrok s staršema. Manjka najstarejši sin Alojz  in najmlajša Hermina.

Že za časa delovanja Luke Bajca si je hiša pridobila domače hišno ime Piltavar, ki je prišlo iz nemške besede Bildhauer — kipar. Alojz Bajc – Pilltavar je bil mojster svojega poklica, čudovit podobar. Delal je v svoji delavnici na Mali gasi, kjer smo ga otroci nemalokrat občudovali pri delu. Nikdar nas ni zapodil, vedno je bil dobre volje. Njegove roke so tako hitro dolble v lipovino, da smo dogajanje komaj zasledovali. Delal je raznorazne nabožne kipe, jaslice, božične štalice. Kje so njegova raznolika dleta in dletca, ki so samo v mojstrovih rokah znala oblikovati čudovite skulpture? Škoda, da ni noben njegov sorodnik ali pa kdo drug nadaljeval tega lepega poklica.

___________________________________________________________

Dušan, Božo in Rudi	Podobar Bajc je bil pri svojih izdelkih zelo produktiven, saj je bil izredno talentiran. Glede naročil ni imel težav, saj je veletrgovec Krisper iz Ljubljane njegove izdelke vedno vnaprej naročal. Kipce so naročali tudi petičniki in cerkve. Piltavar je imel zmeraj na zalogi vsaj dve velikosti teh božjih izdelkov. Spraševali so ga po ceni manjših in večjih Kristusovih razpel, pa je podobar kar naravnost povedal: “Je vse en hudič, če kupte tamalga ali tavelcga, saj imam s tamalim še več dela!”
Draga, Viktor in Milan	“Božje kupčije” so mu prinašale precej denarja, ki pa je nemalokrat skopnel na škodo številne družine. Pivski zastonjkarji in “kafanski strategi” so poznali njegovo navado, da je rad plačeval za pijačo. Kadar se je vračal z zasluškom, so ga mnogi in mnogokrat pričakali že v prvi gostilni na Rakeku. Vedeli so za napolnjeno denarnico in za njegovo dobrodušnost.
Mati Marija in oče Alojz Bajc - Piltaver.	V Bajčevi delavnici so se včasih radi sestajali sosedje in prijatelji, še zlasti pozimi. Največ pa je bilo na obisku brezposelnih, ki tako ali tako niso imeli kaj početi. Zbijali so šale, bentili nad vsakdanjim pasjim življenjem.V cerkniški cerkvi stoji v stranskem desnem oltarju, ki prikazuje Zadnjo večerjo njegov nad meter visok kip Srca Jezusovega, ki ga ja dal izdelati župnik Ivan Štrajhar. Prav tako je Alojz Bajc izdelal oba kipa Brezmadežne in Bernardke, ki prav tako stojita v lurdski kapelici farne cerkve.

Kraj: Cerknica
Datum: 1935
Avtor: neznan
Zbirka: Helena Bajc
Skenirano: 23.10.2010
Oblika: kopija fotografije

Prejšnji <– prispevek o Piltaverju