1936 Cerknica – V Žumrovi gostilni
Nekoč je bilo v Cerknici veliko gostiln, samo na Veliki gasi so bile tri. Največ pa se je popivalo med obema vojnama, ko je cvetoče furmanstvo in tihotapstvo omogočalo hiter in dober zaslužek. Vsepovsod, še zlasti ob nedeljah, je bilo polno gostov, ki so balinali, kegljali, kartali, igrali biljard, pili in nasploh utapljali vsakodnevne tegobe.
____________________________________________________________
Gostilna je bila osrednja informacijska točka, kjer so možje izvedeli, kje se kaj prodaja, kje kaj kupuje… Tudi če so se kdaj sporekli, jeza ni mogla trajati dolgo, kajti možakarji si iz življenjske nuje niso mogli privoščiti informacijskega mrka.
Žumrov hotel je imel posebej ugodno lego ob stičišču dveh najbolj prometnih cest, kjer so se stekale poti furmanov, kočij in ljudi, ki so hodili po opravkih. Hotel je bil nadvse imeniten. Stene so bile opleskane v bogatih vzorcih. Lepe kelnarce pa so bile del hotelske strategije. Tja so zahajali ljudje vseh slojev in poklicev. Zgoraj so bila prenočišča. Boljša družba se je zbirala v salonu, v spodnjih prostorih pa so se družili preostali smrtniki. Tam so imele posamezne družbe svoje kotičke, imenovane “kapelice”. Tiste čase je bilo življenje zelo pestro in zanimivo, zato aktualnih tem za pogovor ni manjkalo. Kontrabantarji so izkazovali svojo denarno moč v veliki sobi, med stalnimi gosti pa velja omeniti večnega kritika nevšečne oblasti Rakucovega očeta, dobrega pivca sodnika Jerala in lekarnarja Carneluttja, ki je običajno prav na hitro popil svoj brizganec in se nemudoma vrnil v svojo apoteko čez cesto.… Tudi kadar možje niso bili prav pri denarju, je bila navada, da je šel gospodar zvečer v gostilno. Kaj so o moških zadevah menile naše babice, pa bi bilo lahko predmet širše polemike…
____________________________________________________________
furman = kdor vozi, prevaža s konjsko vprego
kelnarca = natakarica
nuja = sila, potreba
salon = lepše urejen prostor za sprejem gostov
smrtnik = umrljiv človek
kapelica = manjša krščanska bogoslužna stavba z oltarčkom
kontrabantar = tihotapec
apoteka = lekarna
brizganec = vino z mineralno vodo ali sodavico
sodavica = šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom
mrk = delna ali popolna prekinitev
 |
Od leve: France Lovko – Vrdjanček, Polde Kos – Farbarjev, natakarica Ančka z Rakeka in Franc Petrič – Mihevc iz Zelš. Skozi kuhinjsko lino gleda hotelir Ivan Žumer. |
 |
Janez Iblančič – Kovšča, Jože Tavželj – Krstinček, Gregor Vidrih – Cibov oče, natakarica Lenčka in Jože Mele – Vrbči.
Kadar si je Krstinček privoščil kakšno potegavščino na račun oblasti, so mu po potrebi alibi preskrbeli prijatelj Farbar, pivski kolegi in celo strežno osebje, s hotelirjem Žumrom vred. Pa tudi Cibov oče je imel zagotovo veliko povedati o svojih dogodivščinah na brazilskih plantažah kave in v ameriških gozdovih. |
 |
Tapetnik Josip Lenarčič, natakarica Meri in Jože Kebe – Štefetov. |
 |
Ne vemo, ali je poduk omike in olike, izobešen nad omizjem, kaj zalegel. In kako to, da je vino v kozarcih bolj prozorno kot v litrih? |
Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Janko Vidrih
Skenirano: 25. 9. 2010
Oblika: fotografija
Stare slike 
Slika je bila že objavljena v knjigi, Cerknica in njeni ljudje, Tone Kebe, stran 162.
Všeč mi jeVšeč mi je
So bili torej pondeljkarji tisti, ki so popivali le ob ponedeljkih ali tudi ob ponedeljkih?
Všeč mi jeVšeč mi je
Ob ponedeljkih so prišli domov.
Všeč mi jeVšeč mi je
Bo kar držalo. Časopis “Domoljub” št. 47 (dokument je velik 5M in traja, da se naloži) z dne 26.11.1925 na strani 522 poroča: “Dne 15. novembra 1925 (nedelja, op.a.) so “žegnali” na Rakeku sokolsko dvorano. V ponedeljek ob osmih zjutraj so se udeležniki razšli. Najbolj navdušeni so korakali potem po Rakeku od oštarije do oštarije. Na prihodnjem zborovanju “Društva za gojitev treznosti” bo sokolski zastopnik slovesno izjavil, da stoji celokupno sokolstvo kot en mož na strani boriteljev za treznost naroda.” Dokaz o zapisu najdete med viri.
Nekako zaznavam razhajanje med takratnim stanjem narodovega duha in dejanskim stanjem, se mi pa vse bolj dozdeva, da bi bili pondelkarji najbrž zreli za novodobno “Rugljevo prenovo”.
Všeč mi jeVšeč mi je
Na isti strani iste številke je bil Domoljub še dvakrat “čez” Sokole, zato sumim, da je bil malo pristranski – tudi Orli ga gotovo niso pljunili. V sosednjem članku “Cerkni ca – Razno” piše še to, da si je gostilničar Remžgar na občinskem odboru prizadeval, naj se za polovico zniža plesna taksa 🙂 Je moralo biti veselo na Notranjskem!
Všeč mi jeVšeč mi je
Kaže, da je imel časopis v Cerknici rednega dopisnika. Na isti strani poroča iz Žumrovega hotela:
CERKNICA (Koroški večer.)
Naš »Sokol« je priredil »Koroški večer«. Marsikak kozarček so ga udeleženci pognali po
grlu na zdravje bedrim koroškim rojakom. G. hotelir Žumer pač lahko trdi, da je večer prav
dobro »uspel«…
Všeč mi jeVšeč mi je
Ali se da oceniti, kdaj je nastala ta fotografija? Naprimer glede na starost prisotnih in koliko so stari sedaj, ce se zivijo?
Zanimiva je podobnost Kusovga Poldeta z Kusovim Marjanom.
Všeč mi jeVšeč mi je
Leto 1936 ali kasneje je bilo določeno na podlagi grobe ocene, da je na tej sliki pradedek Cibov Gregor nekaj let starejši kot na sliki “Cesti valjar” iz leta 1931.
Všeč mi jeVšeč mi je
Domačija Franceta Petriča iz Zelš je imela ledinsko ime Čəbavs in ne Mihevc, kot je navedeno ob sliki. Mihevc se je pisal Čəbavsovspodnji sosed z ledinskim imenom Dežela.
Všeč mi jeVšeč mi je