1910 Cerknica – Jurij Turšič
Na sliki je Jurij Turšič, rojen 19. 4. 1847 v Bezuljaku št. 32. Po domače se mu je reklo Matičkov Jurij. Poročil se je z Angelco Šušteršič iz Lipsejna. Imela sta hči in sina Ivana. Hči je umrla, ko še ni bila stara 12 let. Potem je umrla tudi mati. Obe za jetiko. Oče Jurij in sin Ivan sta se preselila iz Bezuljaka v Cerknico. Jurij je v Bezuljaku vse prodal in v Cerknici kupil poslopje, ki je bilo zaznamvano kot razvalina. To je bil sedanji Urbancov Tabor. Leta 1911 je Jurij prodal Tabor trgovcu Udovču. Potem pa je od skladatelja Frana Gerbiča kupil še Tabor št. 42 (danes mu rečemo Jurčkov Tabor), v katerem je do leta 1922 imel stanovalce.
____________________________________________________________
 |
Slika je nastala v zimskem obdobju, saj Jurij Turšič povrh vseh oblačil nosi še površnik. Klobuk so takrat tako in tako moški nosili ob vsakem času in ob vsaki priložnosti.
Jurij je bil soboslikar (pleskar). Ko mu je umrla žena, je dal sina Ivana starega 8 let v rejo družini Istenič (Primoževim) v Cerknico, da je hodil v šolo. Po šoli pa se je učil obrti pri očetu. Jurij je bil v svojem poklicu dober mojster, Ivan pa ga je še prekosil. Soboslikarski posel je opravljal pri uglednih in premožnih družinah. To so bila lepa in zahtevna soboslikarska dela. Taka se danes ne opravljajo več. Bil je tudi črkoslikar in zlatilec. Zlatil je jabolko na cerkniškem zvoniku. |
 |
Na debeli srebrni verižici je pripeta žepna ura, največkrat dobljena kot birmansko darilo.
Jurij je imel majhnega konjička. Z njim je prevažal ljudi, ki so na Rakek prišli z železnico, v Loško dolino. Poleg tega je imel 140 štantov (stojnic) za potrebe sejmov, ki so bili na Placu 4 krat letno in sicer: 24. februarja na god sv. Matije, na veliki petek, poleti ob sv. Ani in 1. novembra za Vse svete. Vnuki so so staremu očetu Juriju pri postavljanju pomagali. Potem so se otroci pri lipci igrali. Hodili so s hoduljami, plezali po cvingerju in se skrivali. Stari oče Jurij pa jih je vedno podil: »Mulci, pojdite dol«! (Cvinger je sicer medzidje, to je ozek prostor med zunanjim in notranjim obzidjem v srednjeveških utrdbah. Leksikon Sova CZ 2006).
|
 |
Pozimi so ga pred mrazom varovali visoki usnjeni škornji.
Pri hiši se je reklo pri Jurčkovih. Jurij se je po smrti žene ponovno poročil, vendar mu je žena po 2 mesecih pobegnila. Ko se je Jurijev sin Ivan vrnil iz ruskega ujetništva, mu je Jurij prepisal Tabor, ki je potem ostal v lasti Turšičev do sredine prvega desetletja tega stoletja. Ivan je leta 1923 tabor obnovil tako, da se je družina preselila iz male hišice na Placu v tabor. Ko je leta 1922 umrl, je bil star 75 let. |
 |
Da je bila fotografija popolnejša je moral biti primaknjen tudi stol, v tem primeru iz krivljenega lesa.
Jurij je v luknji nad štedilnikom imel obešeno suho meso. Otroci so ga pogosto gledali in cedili sline. Otrokom ga ni nikdar dal. Kadar pa je šel na furo, so otroci vedeli, da ga dolgo ne bo nazaj. Takrat so se tudi vsedli na pod nad štedilnikom, da so jim visele noge dol in so se tako greli. Eden od otrok je vedno stal na straži, da so se otroci lahko umaknili, preden je prišel nazaj. |
 |
Slika je bila “nalimana” v družinskem albumu. Napis na njeni hrbtni strani je napisan nekaj desetletij kasneje od nastanka slike, zato je tudi prišlo do napake. Na sliki namreč ni Ivan, ampak Ivanov oče Jurij Turšič. |
Vir: Jurijeva pravnukinja Breda Sikkens.
Kraj: neznan
Datum: neznan, fotografija je verjetno nastala pred 1. svetovno vojno
Avtor: neznan
Zbirka: Breda Sikkens
Skenirano: 25. 8. 2010
Oblika: fotografija nalepljena na karton
Stare slike 
Kupne pogodbe Jurija Turšiča za nakup Urbancovega tabora in kasneje Turšičevega, Jurčkovega tabora so v knjigi Toku je blu na Cerkniškem na straneh 42 in 43.
Všeč mi jeVšeč mi je