1970 Cerknica – Pri Cibovih bodo sadili koruzo

Na njivi, ki se od cerkniškega pokopališča vije proti zahodu v smeri potoka Cerkniščice, Cibov ata Janko in sin Janko pripravljata vse potrebno za sajenje koruze.

”Metka, potrebujem tvojo pomoč glede trivrstnega črtala. Ali je bil to kak prirejen plug?  Kaj misliš, so sadili krompir? Za krompir je moral biti bolj globok  graben, se ti ne  zdi? Je možno, da je bilo za koruzo ali za prašno? Daj vprašaj ata Jankota, on ti bo zagotovo vedel povedati.”

”Pravilno si razmišljala. Trivrstno črtalo za sajenje koruze. Lokacija je njiva od pokopališča proti Cerkniščici. Tako pravi ata. Pa pridno piši o lepih stvareh. Metka.”

Koruzo smo vedno sadili pod brazdo. Hodil si za oračem in vsako zrno posebej si potlačil v zemljo, ki je moralo biti na pravi višini. Če bi ga pregloboko, sploh ne bi prišlo ven, če si ga previsoko, ga naslednja brazda ni pokrila.  V vsako drugo vrsto. V ravno pravi višini je moralo biti. Delovnih ali gumijastih rokavic ni bilo. Koruzo verjetno  sadijo v prispevku iz Selščka.

Tako kot vsaka gospodinja malo drugače kuha, je bil tudi način sajenja poljskih pridelkov odvisen od navad kmeta gospodarja.

____________________________________________________________

	Sin Janko dobro drži konja. Vseskozi je moral biti pozoren, da ga je vodil v pravi oddaljenosti od prejšnjih grabnov, da so bile vrste enako široke. Zadaj sta vidni tutnkambra in mrliški vežici.
	Tukaj vidimo eno šrango, ki  se zapenja v rinček na drikəlcu. Drikəlc je zapet na plužno, kamor je pripet del orodja, ki je služil kot več manjših plugov. To orodje so si kmečki gospodarji naredili sami, ali so za pomoč zaprosili koga, ki je to znal. Narejeno je bilo tako, da je bilo večnamensk0. Lahko je bilo  za delanje grabnov ali za sejanje rumenega krmnega korenja. Nastavki  za sejanje so  bili  kot nekakšni lijaki, v katerih so bila vrteča kolesa iz ščetin. Korenje so navadno  sejali med žito še v času, ko je bilo na polju še malo snega. Pa kakšen se je moral  usesti gor za obtežitev. Za sejanje so to napravo namestili na karəto. Kot kaže, bo ata Janko malo privzdignil, da ne bo šlo pregloboko.
	Drogovi za elektriko, ki jih vidimo zadaj so bili postavljeni od Cerknice do pokopališča. Sedaj tam pelje pešpot. Zadaj vidimo del Peščenka in ograde na Slivnici. Voz gumar z diro je skonca – na odoru njiv.
	Glede poimenovanja delov na plužni sem bolj bosa. Različno veliki kolesi sta zato, ker je pri oranju večje kolo peljalo po grabnu, manjše pa po brazdi, tako je bila os lahko vodoravna. Nosilni del  med kolesoma, ima luknjice. Te niso bile za okras, pač pa so z vstavitvijo iglice v luknjice na različno višino uravnavali višino brazde pri oranju. Da se jəglica ni izgubila je bila na kjətəncə. Kadar sta bila v paru moški in ženska zelo različne velikosti, so posmehljivci hudomušno pripomnili, ”lej lih en toku zglədata kə plužna.”
	Orač krepko drži za trivrstni plug. V grabne, ki ostajajo za njim bodo posadili koruzo.

Slovarček:

• biti bos – nepoučen
• dolejncə – vaščani Dolenje vasi
  
• jəzərcə – vaščani  Dolenjega Jezera
  
• jəglica – iglica, kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake priprave
• kjətənca – zelo majhna veriga
• karəta – ročni voziček
• mlatiti – pretepati
• pogruntavščina – izum
• tutnkambra– poslopje na pokopališču
• zgledata – izgledati

____________________________________________________________

Viri:

• ustni družinski, Anton Leskovec,
• Metka Dragolič,
• Janko Vidrih st.,
• SSKJ

Kraj: Cerknica – Cerkniško polje
Datum: 1970
Avtor: neznan
Zbirka: Janko  Vidrih
Skenirano: 29. 12. 20110
Oblika: dve fotografiji