1960 Vrhnika – Milan na motorju
Z novim jeklenim konjičkom se je Milan Razdrih slikal na sredi Vrhnike, kjer pod Palščevo kmetijo še makedamska cesta odpelje v levo proti Markovcu, na desno mimo Pircove hiše pa proti nekoč mogočni Zakrajškovi žagi in mlinu na izviru Velikega Obrha. Danes Palščeve kmetije ni več in cesta zagotovo ni več makadamska.
Gospodar Janez Palčič (r. 1849) je dočakal 101 leto. Tudi staro Pircovo hišo, pred katero na klopci ob toplih sončnih žarkih stara mati in oče opazujeta kaj je prihrumelo po vasi, so nadomestili z novejšo zgradbo.
____________________________________________________________
Nad Vrhniko je na 1140 m, pretežno s suhobo porasla in zato brez razgleda najvišja točka Racne gore. In v čem gre iskati vez med imenom in racami? Čez hrib se raztezajo značilnosti visokega krasa, štrleče skalovje, kjer ni najti zastajajoče vode in ni sledu za polnoprstno perjadjo. Poimenovanje hriba je možno poistovetiti s slovaško besedo racky, kar pomeni vrsto ovac, iz češčine potegnjena beseda racochaty pomeni kosmat, dlakav in racoši pripada tistemu, ki ima dolge razmršene kocine.
Racna gora ni bila že od nekdaj porasla kot je sedaj. Na strmem pobočju in prostranih lazih se je pasla drobnica, pokosili so še tisto, kar je ostalo za temi potratnimi živalmi. Namesto drobnice se sedaj po pobočji Racne gore sprehajajo bitja z dolgimi, rjavimi in razmršenimi kocinami, na te širne laze nas danes spominja še zadnja večja neporasla jasa, ki izgleda kot velikanska ledvica. Postala je priljubljeno vzletišče zmajarjev in gorskih padalcev za polete nad Loško dolino.
____________________________________________________________
 |
Starodobnik- zopet sem bosa, ampak pogled nanj draži in draži. Naposled sem ga našla med barvnimi slikami, črnega lepotca z rdečim sedalom in veliko kromiranih detajlov. Zanimivo mi je nameščena registraska tablica na prednjem blatniku.
A gre za DKW 1955 RT 350? |
 |
Že pogled na Palščeva štalna vrata razkriva, da je kmetija imela skrbega gospodarja. Vrata so zaradi poletne vročine na pol odprta, tako da živini ni primanjkovalo svežega zraka. Pa tudi konje so imeli. Na vratih visi gajžla, saj je bila na takem mestu ob vpregi vedno pri roki. Na lesenih klincih sta obešena dva komata (homata) z vso opremo in še lajpkis. Komati so morali biti narejeni po velikosti konja, da mu ni bil prevelik, ali da ga ni preveč stiskal. Pri vpregi dveh konj je bil levi– levak bolj pameten, delaven, ubogljiv na besedo, imel debelejšo glavo, močnejšo grivo in telo, desni pa je bil lahko bolj nagajiv, vendar je moral imeti cam- camar. Poseben jermen je bil speljan pod ujzdo (wәjzda) čez rinko, na komat in nato nazaj na vajeti, da je desaka konjar lahko napel, konj je imel tako bolj napeto glavo in bil bolj ubogljiv. Vprega dveh desakov je bila prava preizkušnja za vsakega furmana. Vajeti so imenovali tudi cugle (krajcugle). Nove homate ali razna popravila so naročali pri zuatlarju, zadnjega v Loški dolini smo imeli v Pudobu- Baraga. Izdelovala sta jih tudi Bartol iz Cerknice, doma iz Podloža, ter Lenarčič iz Starega trga. |
Slovarček:
- gajžla: bič
- komat: oprema konjske vprege
- lajpkis: del opreme konjske vprege, ki se ga na konjski vrat namesti najprej (pri komatih za lažja dela in vprego)
- levak: konj na levi
- cam- camar: dodaten jermen, oz. vajeti za lažjo vodljivost iskrivega konja
- ujzda: uzda
- desak: konj na desni
- zuatlar: mojster za izdelke in opremo iz usnja, sedlar
____________________________________________________________
Viri:
- Katarina Razdrih
- Stanislav Hace
- Željko Kozinc: Moje najljubše poti, str. 244, 2009
Kraj: Vrhnika
Datum: 1960
Avtor: neznan
Zbirka: Katarina Razdrih
Skenirano: 20. 2. 2011
Oblika: fotografija
Stare slike 
Sem pomislila, če je možno, da je bila fotografija posneta v hladni jeseni. Na skrajni levi strani slike je lestev (lwojtra) prislonjena na poslopje, po katerem se vije trta. Je tam ostala po obiranju grozdja?
Naše podnebje ni primerno za gojenje te žlahtne rastline. Če je leto pravo, pa ga nekaj le dozori na trtah, ki se vzpenjaju v zavetju med hišami.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ja, pri nas je res prehladno za trto, saj še koruza ne dozori povsod. Ampak spomnim še, da je veliko hiš včasih na južni strain imelo trto.
Všeč mi jeVšeč mi je
Dandanes res že poredkoma kje vidimo da bi se trta zaradi modernih fasad tako vzpenjala na zidove hiš. Navadno so zasajene oz. brajde napeljane tako da nudijo senco ob počitkih in klepetih pod njo. Ampak grozdje, ki kljub neugodnemu podnebju- rada ga požge prva slana in brez škropiv dozori, je čisto nekaj drugega kot kupljeno v trgovini.
Ob Pircovi hiši lahko še omenim prostore, ki so na sliki in so bili značilni v naših hišah- spodnji okni pripadata hiši ali pa je na levi strani kambra, zgornje okno je cimәrnu, na obeh straneh sta manjši okenci dveh podstraškow in v samem vrhu lično izdelana lina izbe z vәjlbano preklado. Okno na Palščevo strani ima železne križe in morda je bila tam manjša shramba-kjәwdәr. V štibәlcu so včasih spali stara mati in oče. Palščeva hiša ima delno viden nadstrešek mustowža, ki gleda na gorišče (dvorišče).
Všeč mi jeVšeč mi je
Malček je oblečen v za tisti čas značilne hlačke – ”pilote.”
Všeč mi jeVšeč mi je
Ali so bile to doma štrikane hlačke?
Všeč mi jeVšeč mi je
Odvisno, če so bile bolj tanke, poletne, te se je kupilo in so bile iz bombaža.
One druge, malo debelejše so bile lahko tudi doma štrikane iz tanjše volne.
Oboje so bile bele za v nedeljo in za k zdravniku, za delovnik pa so bile svetlo kofetovo rjave.
Všeč mi jeVšeč mi je