Preskoči na vsebino

1920 Klance – Hiša pri Varhu

15. 06. 2011
tags: ,

Hiša pri Varhu, kot imenujemo vzpetino, ki ločuje občino Loška dolina in Cerknica, je bila sezidana leta 1912 in naj bi bila mojstrovina italijanskih zidarjev. Naslednje leto bo tako obeležena njena stoletnica. Kljub častitljivi letnici je hiša  ob postopni obnovi zunanjosti od leta 2007 obdržala prvotni izgled. Danes izgleda prav tako, kot na fotografiji.Zamenjana je le takratna kritina Eternit.

____________________________________________________________

Mimo hiše pelje na novo speljana deželna cesta, ki je v letu izgradnje hiše zamenjala staro pot, katere del je viden v levem spodnjem kotu slike in obdan s pletenim leščevim plutom. Pot je v Dolino vodila čez vas Klance, nižje mimo Škrilj, pod Danami in naprej proti ostalim vasem. Njeno uporabo so  oteževale spomladanske in jesenske  visoke poplave Loškega polja. Številni vozniki so po cesti speljali hlode, trame in žagance do železniške postaje na Rakeku. Ustaviti so se morali na vagi, stehtati naložene vozove in plačati cestarino. Na sliki je to  delno vidno poslopje v sredini levega roba. Na tem mestu danes stoji že precej razraslel oreh.

____________________________________________________________

Vojak in financar sta ustavila dve mladi deklini. V tistem času  je po pobočjih Javornika in Snežnika tekla nova državna meja med Italijo in Jugoslavijo, cvetela je zlata doba tihotapcev. Tristo jih je bilo v občini. Tudi ženske so se preizkušale pri skrivnem prenosu  pridelkov in živil. Notranjsko gospodarstvo je do leta 1918 težilo na Trst, Koper, Reko. Iz notranjskih občin je bilo odpeljanih več kot 80% goveje živine, krompirja, fižola, jajc, prašičev in lesa v ta obmorska mesta. S spremembo meje je zadnja obmejna postaja za žagance, trame, oglje, seno in ostale poljske pridelke postal Rakek.
Na hiši je opaziti kar nekaj izstopajočih detajlov. Vhod s stopniščem je obdan z ravno preklado, ki je okrašena s karniso in napisom: M. J (Mihael Janežič) 1912 Št. 37., krasijo ga bogato izrezljana vrata. Lično so izdelani vogalniki hiše in okraski preklade navzven odpirajočih se oken, z notranjimi lesenimi polkni.
Ob hiši je zapeljan leseni uz sz trugo  in na novo sta posajeni dve sadni drevesci, ki ju je gospodar zaščitil z lesenimi deščicami. Glede določitve letnice nastanka slike me je na tem izrezu zmotil rahlo odpadajoči omet kletnih prostorov, zato je možno, da gre za malce kasnejšo letnico.

Slovarček:

  • leščevim plutom: ograja iz pletenih leskovih vejic
  • uz sz trugo : voz, obložen z deskami

____________________________________________________________

Viri:

  • Janez Škrbec
  • Sonja Demšar

Kraj: Klance – pri Varhu

Datum: 1920

Avtor:  neznan

Zbirka: Janez Škrbec

Skenirano: 2. 6. 2011

Oblika: fotografija na tankem papirju

11 komentarjev leave one →
  1. janez permalink
    21. 06. 2011 17:22

    Ta hiša se mi je zdela in je še zanimiva. Ugotavljam, da v vasi Klance sploh še nisem bil. Prvi cilj koesarski bo Klance.

    Všeč mi je

  2. anitamanfreda permalink
    21. 06. 2011 22:25

    Kar, kar na kolesarski izlet, ki zagotovo ne bo razočaral. Upam da dobimo potrdilo, da je hiša ravno taka kot na sliki.

    Všeč mi je

  3. Janja Kozarka permalink
    5. 07. 2011 20:00

    Anita, na zadnji povečavi po moje ni “uz sz trugo”, ampak “uz sz prlugami” (voz s polnimi stranicami) – na njem so vozili gnoj na njivo, naložili pobrano peso in korenje.

    Všeč mi je

    • anitamanfreda permalink
      7. 07. 2011 21:48

      Ja, Janja, potrjuje se dejstvo da brez povečave pri pisanju hitro kaj spregledaš.

      Všeč mi je

  4. ludvik permalink
    13. 02. 2012 21:56

    V tej hiši pri varhu se je rodil 8.februarja 1928 Mirko Škrbec edini še živeči sin Janeza Škrbca ml.

    Všeč mi je

  5. 19. 11. 2014 08:27

    Kako sem mogla spregledati ta prispevek??!
    V zvezi s to hišo mi je teta pripovedovala zgodbo o (pra) teti Neži, ki je tukaj služila dolga leta, praktično vse življenje. Teta Neža se je tukaj menda tako udomačila in uveljavila, da je bila nazadnje ona tista, ki je odločala, kaj se bo delalo, kdaj in kako, kam se bo kaj vsejalo… tako so mi rekli. Vsi so jo upoštevali. Ko je bila že stara, je razdelila svoje prihranke med nečake in nečakinje – vsakemu je dala en srebrn tolar ( ali nekaj podobnega, nisem si zapomnila ali pa tudi teta ni več vedela)…

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1938 Klance – Družina Škrbec, po domače Urhovi « Stare slike
  2. 1938 Podcerkev – Pred Bločenovo hišo « Stare slike
  3. 1929 Gorenje Jezero – V čolnu | Stare slike
  4. 1960 Jermendol – Jermendulcova hiša | Stare slike

Dodajte komentar