Cerknica 1968/69 – Srednja tehnična L-1-d
Dijaki iz bolj oddaljenih krajev so v Cerknici celo stanovali. To je dajalo kraju poseben pečat. Zvečer se je vedno kaj dogajalo. Samo učiti se pa tudi ne more najstnik, ki so ga prvič spustili od doma.
Posnetek je nastal v jeseni leta 1968 1. Še vsi preplašeni od novega okolja smo se morali nastaviti fotografu, da nas je ovekovečil za Brestov obzornik. Zanimivo je, da so vse deklice na kupu, preplašene in niti sledu ni o samozavesti, ki se je pojavila nekoliko kasneje.
____________________________________________________________
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
____________________________________________________________
Prispevek je napisal Ivan Zabukovec.
Kraj: Cerknica
Datum: jesen 1968
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: arhiv Brestovega obzornika
Skenirano: 28. 7. 2011
Oblika: fotografija
____________________________________________________________
Dopolnitve
1 popravki 27. 10. 2011
RSS - Posts
Jaz se nic ne cudim, da smo gledali preplaseno, saj je bilo prvo leto zelo tezko, vsaj zame. Vem, da sem risala do poznih nocnih ur, velikokrat pri petrolejki, saj so bile redukcije toka normalna stvar. Dopoldan ucenje in druge domace naloge, popoldan pa sola. Kar se moje izobrazbe tice, je bilo to najtezje leto v mojem zivljenju. No ja, rezultat je bil jasen: padla sem na popravnem in ponavljala. Potem pa je slo vse kot po maslu. Sem pa tja kaksen konflikt s profesorji in 4 leta so minila kot nic. Spomnim se vseh sosolcev in sosolk , ceprav nekaterih ne vidim nikdar vec. Marja je bila zelo mirno, res plaho dekle. Z njo sem delala prakso na zagi. Prekladali sva bukave colarce, ki so bile tezke kot svinec. Stele in punktirale. Marjo sem morala spremljati na stranisce, ker si ni upala iti sama. Skupaj sva sanjali, kaj bova delali, ko bova veliki. Ona si je zelela postati baletka, jaz pa sem sanjala o studiju psihologije. No, doma me niso pustili na gimnazijo, ker z gimnazijo nimas poklica, prav lahko pa se zgodi, da bi postala noseca…Tudi Marjo verjetno niso pustili h baletu, saj ga v Cerknici in dalec naokrog sploh ni bilo….
Medtem, ko smo vsi racunali z rehensibarjem, je imel eden od Strozackov ze kalkulator, ki pa ga ni smel uporabljati. Matrali smo se tudi z Grafosom, delali packe in risali ponovno, dokler ni bil izumljen Rottring. Ta peresa je mozno kupiti se dan danes, ceprav se rise samo se na racunalnikih.
Tako sva obe obticale v TSS KMRLP – 1-L-d, kot se sedaj pise na vseh risbah, ki so se vedno nekje na podstresju…Kratice pomenijo Tehnicna srednja sola za kemijo, metalurgijo, rudarstvo, lesarstvo in papir. 1 je za 1. razred, L-lesna in d je bila zaporedna crka dislociranega oddelka v Cerknici. A, b in c so bili v Ljubljani.
Posnetek je nastal v jeseni 1968, v tekstu je letnica 1969.
Kar vidim, kako je bilo takrat v šoli. Bravo, Breda! Letnico sem popravil.
Poleg strokovnih predmetov je bila 2 krat na teden še DUJ – Ustava in eno uro Obrambe in zaščite.