Nova vas 1957/58 – 4. razred
____________________________________________________________
V šolo smo mi bližnji smo seveda hodili peš. Tudi iz bolj oddaljenih vasi so pešačili. Vozači – kaj pa je to? Takrat so bili vozači samo tisti, ki so imeli kolo.
Včasih so se učenci iz Ravnika in Benet peljali del poti z avtobusom, ki je peljal iz Ljubljane do Loškega Potoka. Ja, ti učenci so bili res junaki, predvsem v zimskem času. “Bločani” (iz Velikih Blok) so se vozili tudi z vojaškim kamionom, ki smo mu rekli Đems.
Zime so bile mrzle in dolge z obilico snega. Učilnice smo ogrevali z velikimi in visokimi pečmi. Zrezana drva smo učenci vsako sezono nosili, v drvarnico.
Učenci, ki so prihajali od daleč, so prišli v dežju vedno mokri. Pa, da ne govorim o burji in snegu, kako so bili premraženi šele takrat! Ti učenci so potem pri pouku sedeli blizu peči, da so se malo ogreli in posušili. Ja, ni bilo ravno rožnato.
Pa smo se imeli lepo. Bili smo veliko skupaj in ravno tako razigrani, kot so pač otroci lahko. Pa tudi kakšno neumnost smo tudi “ušpičili”.
Šolske malice so bile skromne. Imeli smo kruh namazan z UNRA sirom ali ribami, in pa kakav iz mleka v prahu. Takšna je bila malica v nižjih razredih. Kasneje smo imeli kuhano malico, predvsem enolončnice: zelje, ričet in podobno.
V šolo smo nosili knjige. Za vsak predmet je bila svoja. Delovnih zvezkov ni bilo. Imeli smo zvezke, v katerih so bili listi na eni strani malo bolj kosmati in so se “pacali”, na drugi strani pa so bili gladki. Za vsak predmet smo imeli svoj zvezek. Ja,to je bilo.
Danes je vsega več, vendar pa smo imeli nekaj, česar danes ni. Imeli smo lepopis. Ja, učili smo se lepe pisave.
Tudi barvice so bile, vendar samo za šolsko rabo. Bile so drage in z bratom sva si jih delila. Bile so barvice-svinčniki in vodenke. Tempera so imeli samo nekateri. Peresniki so bili leseni, pisali smo s kovinskimi pereščki, črnilo smo nosili v črnilnikih – stekleničkah. Pereščki niso samo pacali, so se tudi zvijali, če si bil “premočan”. Kasneje so se že dobili tudi nalivniki in pa kemični svinčniki. Nalivniki so bili pravo razkošje, nekaj boljšega.
____________________________________________________________
 |
|
 |
|
 |
|
Prispevek napisala: Lidija Mržek – Levec
Kraj: Nova vas
Datum: 1958
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: Lidija Mržek – Levec
Skenirano: 12. 1. 2012
Oblika: fotografija
Stare slike 
Kovinski pereščki so bili tudi orožje v rokah preveč bojevitih učencev.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ko ste se slikale jaz še v šolo nisem hodil. Zato vas tudi vseh ne poznam. Si pa me spomnila na čase OŠ. Ne vem če sem se takrat zavedal, kakšen podvig je bil za nekatere priti v šolo. Jaz sem jo imel namreč pred nosom.
Pišeš, da smo kakšno neumnost ušpičili. Poskušal sem se spomniti katere. Ena naša je bila ta, da smo se streljali z malimi fračami, ki so bile narejene iz izolirane bakrene žice. Pomembna je bila tudi tanka bela, okrogla elastika in klanfe iz enake neizolirane žice v obliki črke v, po možnosti še malo popiljene. Res sreča, da ni kdo utrpel kakšne poškodbe.
Všeč mi jeVšeč mi je