Preskoči na vsebino

1970 Cerknica – Pred vrtcem

21. 04. 2012

To fotografijo je naredil neznani fotograf 15. 5. 1970 v otroškem vrtcu na Mali gasi v Cerknici.

V hiši na Mali gasi, ki ima hišno številko Gerbičeva ulica 32 je živela Ivanka Konjedic. Po njeni smrti 1. 4. 1961 so njeno hišo in vrt preuredili v prvi otroški vrtec v Cerknici. Ta vrtec je obstajal, dokler niso v Zavrtih v Cerknici zgradili nov vrtec, ki še služi svojemu namenu.


____________________________________________________________

Ivanka Konjedic je bila rojena okrog 1872 pri Svetem Roku. Zelo mlada je šla služit v Trst, od tam pa k bogati družini v Egipt, v Aleksandrijo, kjer je spoznala egiptovskega bogataša Abeta. Rada bi se poročila z njim, pa ji domači zaradi vere niso dovolili.

Po Abetovi smrti, on ji je namreč zapustil veliko premoženje, se je bogata vrnila domov v Cerknico. Obnovila je cerkvico Svetega Roka.

Kasneje se je poročila z Rudolfom Konjedicom, ki je bil doma iz okolice Gorice. Rudolfa Konjedica so pred vojno ustrelili Italijani na italijanski strani Rakovega Škocijana. Pokopan je v Postojni.

Ivanka je z Abetovim denarjem postavila na Mali gasi veliko hišo. V tleh veže je letnica 1909. Gradbeni mojster Ronko je naredil načrt za hišo in jo tudi zgradil. Ob hiši je bila lepo urejena greda in velik sadovnjak ob katerem se je vila Cerkniščica.

Ivanka Konjedic je rada pripovedovala o svojem življenju. Povedala je, da je bil egiptovski kralj Faruk večkrat na obisku v Aleksandriji pri Abetu. V Cerknico je pripeljala lepo otomano (tako ji je rekla ona), na kateri je sedel Faruk, ko je bil pri njih v Aleksandriji na obisku.

V hiši na Mali gasi je bil po njeni smrti najprej otroški vrtec, kasneje knjižnica, SISi, pa taborniki in mladina, ki je še zdaj. V sadovnjaku so zgradili veterinarsko postajo. Okolica te lepe hiše pa je na žalost močno zanemarjena.

____________________________________________________________

Pogled izpred Konjedicove hiše proti Placu, kjer se vidi velik Šrangarjev oreh, ki je delal senco gnojišču pod njim. Oreh so posekali, gnojišče pa lepo uredili.
Darko in Denis ob ograji, ki je preprečevala, da bi otroci lahko ušli na Malo gaso. Ta takrat še ni bila asfaltirana.
Napis na hrbtni strani fotografije pove, da sta na sliki Darko in Denis. Slikano je bilo 15. 5. 1970 leta na Mali gasi v Cerknici.

Slovarček:

  • otomana: oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem (SSKJ, DZS; 1994, stran 802).

____________________________________________________________

Kraj: Cerknica
Datum: 15. 5. 1970
Avtor: neznan
Zbirka: Denis Medved
Skenirano: 10. 3. 2012
Oblika: fotografija

11 komentarjev leave one →
  1. 21. 04. 2012 09:49

    Mar to pomeni, da smo tudi v Cerknici imeli svojo aleksandrinko?

    Všeč mi je

    • Breda Sikkens - Tursic permalink
      25. 04. 2012 22:49

      Babica Vovkove Ive je bila tudi Aleksandrinka

      Všeč mi je

      • marijaleskoveckunstek permalink
        26. 04. 2012 08:09

        To je ta o kateri je prispevek. Kahne se je menda pisla.

        Všeč mi je

  2. dusangogala permalink
    21. 04. 2012 10:29

    Seveda smo jo imeli.

    Všeč mi je

    • Janja Kozarka permalink
      21. 04. 2012 15:19

      Zelo zanimivo. O aleksandrinkah in njihovih zanimivih življenskih zgodbah je bil posnet tudi dokumetnarec.

      Všeč mi je

  3. medvedd permalink
    21. 04. 2012 20:01

    Preden je bil zgrajen novi vrtec v Zavrtih, se je vrtec iz Konjedicove hiše na Mali gasi, preselil v stavbo stare šole (Ljudske šole) na Veliko gaso in tam obstajal še kar nekaj let. Včasih smo otroci, ki smo obiskovali vrtec, tja hodili do četrtega razreda osnovne šole, pouk pa smo imeli popoldan. Tako da smo zjutraj odšli v vrtec, od tam v šolo in zvečer domov. Pri selitvi iz vrtca iz Male gase, v vrtec na Veliko gaso pa smo sodelovali tudi otroci. Organizirano, v spremstvu vzgojiteljic (tovaršic) smo šli v koloni dva po dva, kot na sprehodih, le da smo nosili stole(to so bili tisti majhni leseni stoli z naslonjali), igrače in vse kar smo lahko nosili. Proti koncu (preden se je vrtcec preselil v Zavrte), se je zaradi prostorske stiske uporabljalo dva prostora in kopalnico čisto na vrhu (na vrhu stopnic desno), kjer je imel stanovanje Toni Vinko. Dejansko so imeli odelek vrtca v svojem stanovanju. Mislim da je bila sreča v tem, da so se tam čuvali starejši otroci, tako da ni bilo toliko otroškega živžava, ampak vseeno je bilo živahno.

    Všeč mi je

  4. Anonimnež permalink
    25. 04. 2012 17:30

    Aleksandrinko smo imeli tudi v Loški dolini, v Pudobu. Še nedavno sem pizvedovala o njej. V Trstu naj bi spoznala bodočega moža, ki je bil iz Nadleska, ona pa iz Petelinjega ali iz Drskovč. ( Dva vira navajata različna kraja). V Aleksandriji je služila šest let in se naučila več tujih jezikov. Ko se je vrnila, sta z možem delala na Korletovi žagi. Njena hči Elizabeta se je poročila na Bloke, več otrok pa je odšlo v Ameriko. V Pudobu je veljala za precej ostro žensko, sama pa naj bi povedala, da je v Aleksandriji dojila “od črne kraljice sina”… Edinega sina, ki je ostal z njo, so ubili Italijani, njo pa so odpeljali na Rab, od koder se je vrnila bolna in izčrpana k hčeri na Veliki vrh in tam čez 14 dni umrla…

    Všeč mi je

  5. dusangogala permalink
    26. 04. 2012 09:36

    Dekliški priimek Ivanke Konjedic je bil Debevec.

    Všeč mi je

    • marijaleskoveckunstek permalink
      26. 04. 2012 09:56

      Ustni vir pravi, da se je reklo pri Kahnetovi, ali gre za hišno ime?

      Všeč mi je

  6. dusangogala permalink
    26. 04. 2012 10:01

    Da.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1966 Cerknica – Na Kostelinovem klancu | Stare slike

Dodajte komentar