Preskoči na vsebino

1922 Stari trg – Orli (1)

28. 05. 2012

Orlice in orli leta 1922

Leto dni pred nastankom te fotografije, točneje  25. VIII.1921, je nastala tale zabeležka v Lavričevem dnevniku:

Orlovski tabor tudi v Starem trgu.

Imeli smo tudi v  Starem trgu Orlovski tabor. Organizacija je bila ustanovljena že 1909 leta, pa do sedaj še nismo imeli nobene prireditve in ne nastopa telovadcev. Sedaj, po vojski, leta 1919, smo prišli novi člani v društvo in začelo se je z navdušenjem na novo delati.

Ustanovili smo Orlovski krožek, ki pred vojsko ni deloval. G. Demšar je sklical občni zbor, kjer smo določili orlovski odbor in tako se je začelo. Tri fante smo v Ljubljano poslali na delovodni tečaj. Tečaja se je udeležil tudi naš načelnik. On se je res potrudil, da bi bili dobri telovadci.

Na binkoštni ponedeljek smo imeli  telovadni tečaj, učitelj je bil iz Ljubljane, brat Rupnik. On nas je začel nagovarjati za tabor. V kratkem času je bila tudi seja in na seji se je tudi sklenilo, da bo  Orlovski tabor letos tudi v Starem trgu.  Eni člani so si začeli napravljati Orlovske kroje, tako da jih je bilo skupaj 16, naraščajnikov v krojih je tudi bilo 16, orliških pa je bilo 10. Začeli smo zbirati prispevke za godbo. Dekleta so šla po vaseh nabirat dobitke. Dela je bilo veliko. Ko so prišli zadnji dnevi pa ga je bilo še več.

V petek in soboto smo prišli vsi člani na telovadišče. V petek zjutraj smo šli po les k Lesni zadrugi, eni člani so pripeljali mlaje. Dekleta pa so delale vence.

Petek popoldne pa pride brzojav, da ne smemo prirediti veselice in ne telovadbe, ker je umrl naš kralj Peter I. Mi smo bili vsi žalostni, brat prednik se je še tisti dan odpravil  v Logatec, da bi zvedel kako in kaj. Čakali smo kaj nam sporoči. V soboto popoldne je prišel brzojav od brata prednika, da tabor se sme prirediti, ljudska veselica pa ne in da godba sme igrati samo do šeste ure zvečer. Ko smo to zvedeli, smo bili zopet bolj veseli in nadaljevali z delom.

Telovadišče je bilo pravokotno, spredaj je bila načelnikova miza, in dva odra za dva predtelovadca, na desno je bil oder za godbo, okrog dve vrsti sedeži, zadaj pa so viseli krogi, levo pa prostor za veselico, pa trije paviljoni: gostilna, jedila in slaščarije. Okrog telovadišča je segal venec, pri vhodu je stal mlaj in še eden pred domom.

Prišli so iz Rakeka, Logatca….

Zunaj smo gotovi z delom, sedaj pa še malo v dvorano, potem pa večerjat in zopet na telovadišče. Treba je bilo stražiti pred Sokoli. Pripovedovali so nam že prej, da nam bodejo podrli vse mlaje in razmetali po telovadišču. Ko je prišel čas pa si niso upali.

V nedeljo zjutraj spet nazaj v Stari trg. Bratje iz Ribnice so bili že tukaj. Ob 9 uri smo odkorakali skupaj v Lož, tam smo počakali še druge goste, ¼ na deseto so se pripeljali iz Rakeka, Logatca, Vrhnike, Cerknice, Velikih Lašč in iz Ljubljane in godba iz Viča. Brat prednik je imel pozdravni govor in ob 10 uri je bil odhod.

Sprevod: prva je šla godba, potem prapori, za njimi člani, pa narodne noše, potem fantovski naraščaj Orliči, gojenke in potem civilni člani z znaki, za njimi pa še preprosto ljudstvo.

Kaj se je dogajalo na taboru

V Starem trgu je bilo toliko ljudi ob straneh, da so se konji umikali sprevodu. Ob 11 uri je bila maša, po maši pa kosilo. Večino ljudstva je bilo, ki so kar s seboj prinesli za kosilo, da ni bilo treba domov, da nebi kaj zamudili. Ob 1 uri je bila skušnja in litanije. Preoblekli smo se in začela se je javna telovadba. Ljudje so komaj čakali, da nas vidijo.

Spored pri telovadbi: I. članske proste vaje za l.1921, II. novočlanske proste vaje  za l. 1921, III. voditeljske proste vaje za l. 1921/22, IV. Orliške proste vaje za l. 1921, V. Orlice skupna vaja, VI. Gojenke s simbolično vajo. Ljudje so se čudili, kako se more tako naučiti, da delajo kar vsi hkrati. Za orodje tudi sprva niso vedeli za kaj so. Potem so postavili še drog in bradljo in začeli so telovaditi, da je bilo veselje gledati. Ljudstvo je kar strmelo in občudovalo telovadce. Niso mogli verjeti, da bi lahko en kmetski fant kaj takega delal.

Ko je minula telovadba, pa je ljudstvo začelo odhajati. Bratje Orli in sestre Orlice in naraščaj so se kmalu odpeljali domov. Iz Ribnice pa so morali ostati čez noč, ker niso mogli domov. Konj je izgubil podkev in kovač je ni hotel pribiti nazaj.

Sokolske kritike

Nabrane dobitke pa smo spravili za prihodnje leto. Tako smo končali prvi Orlovski tabor v Starem trgu.

Bili smo vsi srečni, ker je šla po redu telovadba in korakanje v sprevodu je šlo izvrstno. Kakor ponavadi tudi kritike ni manjkalo. Pa zato se mi ne zmenimo. Sokoli so sestavili en velik članek v  Slov. Narod čez Orle, posebej čez našega starega organista in celo hišo. Niso mogli počakati do druge nedelje, da bi videli kako se bo njim obneslo. Mi smo imeli v Ložu sprejem gostov. Sokoli so nas posnemali, pa se jim ni posrečilo. Šli so z godbo naproti, pa niso nobenega pričakali. Potem so pa molčali in se iz njihovih ust ni več slišalo ne od Orlov ne od Sokolov.

Bog živi!

Lavrič                                                                                      (Prirejeno po rokopisu)

____________________________________________________________

Imena Orlic najdete tu spodaj, imena Orlov pa bodo navedena v naslenjem prispevku na isto temo.

Francka Bavec – Valetova (Šmarata), Ivanka Nelec – Štorova (Vrhnika), Micka Pojetova (Vrhnika), Ivana Ravšelj – Martinova (Trzne).  Terezija Sterle – Primoževa (Kozarišče), Julka Palčič – Mežnarjeva (Vrhnika), Pepca Sterel – Štancarjeva (Podcerkev), Frančiška Ravšelj (Iga vas), Ivanka Intihar – Brcinova (Nadlesk). Franca Lavriča – avtorja zgornjega besedila najdete na tem izrezu, v kroju, stoji v zadnji vrsti, prvi z leve.
 Marjeta Truden – Jernejčkova (Šmarata), ____, Terezija Martinčič – Poladinova (Pudob)  Nežka Mlakar – Antonova (Viševek), Francka Tomc – Kraščeva (Viševek), Micka Žnidaršič – Blažetova (Podcerkev), Marija Špeh – Matičnova (Gor. Poljane),v drugi vrsti:  Frančiška Ponuda (Markovec), Amalija Ponuda (Pudob), Nežka Mlakar – Pirča (Iga vas), _____ .
Tinca Švajgerjeva (Stari trg), Emilija Turk, por. Mercina, voditeljica (Stari trg), Marija Hace (Sveta Ana), zadaj: Terezija Tomc – Kraščkova (Kozarišče), Lavrič – Joškova (Kozarišče), Pavla Avsec (Pudob), Nežka Pianecki – Albertova (Kozarišče).  Marjeta Baraga – Gašperčeva (Šmarata), Micka Sterle – Štancarjeva (Podcerkev), Francka Kandare (Dane), zadaj: Milka ? (Podcerkev), Marija Kvaternik – Meniševa (Šmarata) – tajnica društva.

orlovski prapor

Kmetijska hranilnica in posojilnica v Starem Trgu Registrovana zadruga z  neomejeno zavezo

 

____________________________________________________________

Fotograf Kunc iz Ljubljane je 2. avtusta 1922 slikal odsek in krožek v več skupinah. Nekatere slike so obesili v društveni sobi. Najbrž bo ta tudi ena izmed teh.

____________________________________________________________

Slika je objavljena tudi v knjigi Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem, Lj. 1996, na strani 416 z navedbo imen orlic.

V tej isti knjigi, na strani 413 – 414 je opisano dogajenje na istem taboru kot v tem prispevku, le da je opisano po zapiskih Marije Kvaternik iz Šmarate. Zanimivo je primerjati oba zapisa, ženski in moški pogled na isti dogodek.

____________________________________________________________

Viri:

  • Franc Zabukovec
  • Franc Lavrič: zvezek: “Opis Orlovskih taborov“, rokopis
  • Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem, Lj. 1996

Kraj: Stari trg
Datum: 2. avtust 1922
Avtor: najverjetneje fotograf Kunc iz Ljubljane
Zbirka: zbirko hrani Župnijski arhiv Stari trg pri Ložu
Skenirano: 28. 3. 2012
Oblika: fotografija nalepljena na karton


Dopolnjeno 16. 3. 2013

obrh 1-2013.jpg
Prispevek je bil objavljan v Obrhu št. 1/2013 strani 30
____________________________________________________________

8 komentarjev leave one →
  1. 8. 06. 2012 09:51

    Nad Micko Pojetovo (Vrhnika), stoji moj ded Alojz Mlakar, rojen leta 1896 v Starem trgu st.33,
    kasneje trgovec v Iga vasi st.34 (=po drugi svet.vojni Iga vas st. 3)

    Všeč mi je

  2. Janja Kozarka permalink
    8. 06. 2012 21:07

    Alenka hvala za dopolnilo.

    Všeč mi je

  3. Anonimnež permalink
    14. 03. 2019 16:21

    Več bi rad vedel o družini Pianecki

    Všeč mi je

  4. Anonimnež permalink
    14. 03. 2019 16:25

    Več bi rad vedel odružini Pianecki -potomec Piamecki Franc – Izola

    Všeč mi je

  5. Franc.Pianecki permalink
    14. 03. 2019 16:40

    Družina Pianecki je bila iz Kozarišča. Vesel bi bil za več podatkov

    Liked by 1 person

Trackbacks

  1. 1933 Iga vas – Trgovina Mlakar « Stare slike
  2. 1910 Križna gora – Shod Orlov | Stare slike

Dodajte komentar