Preskoči na vsebino

1931 Cerknica — Poleti v Kolenu

11. 06. 2012

Fotografija je bila narejena poleti leta 1931 v Kolenu v Cerknici. Koleno v Cerknici je bilo vse do preureditve struge potoka Cerkniščica poletno kopališče Cerkničanov. Pred drugo svetovno vojno so se hodili v Koleno namakat celo Rakovčani. Družba mladih se je šla kopat v Koleno. Po vsej verjetnosti je bila nedelja. Kopalci so dobro razpoloženi. Imajo celo harmonikarja. Harmonikar je Janez Turšič, ki drži v naročju trivrstno diatonično harmoniko, ki jo je izdelal znan proizvajalec inštrumentov Matthäus Bauer na Dunaju.

Verjetno v Kolenu tudi takrat (leta 1931) voda ni bila posebno globoka. V najglobjem delu morda do pasu odraslega človeka, ravno toliko, da se je dalo napraviti nekaj zamahov.

Na tem segmentu je prepoznan najbolj markanten in daleč naokoli znan cerkniški zdravnik dr. Stanko Pušenjak, ki se smeje spodaj.

Na levi strani zadaj za otrokom je Amalija Zgonc. Mož z razkuštrano frizuro in naočniki pa je po vsej verjetnosti znani cerkniški učitelj matematike Jože Kristen. Desno od njega sedi Mima Turšič.
O dvodelnih ženskih kopalkah takrat se ženskam še ni sanjalo. Ženske so bile zapete skoraj do vratu.
S harmoniko je že zgoraj omenjeni Janez Turšič. Desno od Janeza sedi njegov brat Lojze Turšič. Med njima pa sedi njuna sestra Stana. Čisto na desni pa je najbrž Alojzija Zgonc.Ostalih kopalcev nismo prepoznali.

____________________________________________________________ Viri:

  • Breda Sikkens

Kraj: Cerknica, Koleno Datum: 1931 Avtor: neznan Zbirka: Breda Sikkens – album Stane Turšič Skenirano: 3. 4. 2012 Oblika: fotografija

12 komentarjev leave one →
  1. Anonimnež permalink
    11. 06. 2012 08:11

    Verjetno je v zadnji vrsti Anica Zgonc.
    Igor

    Všeč mi je

  2. 11. 06. 2012 12:31

    Nihče ni še ničesar napisal, da je bila voda v potoku mrzla kot … Notri si padel, ven te je pa kar samo vrglo.

    Všeč mi je

  3. 11. 06. 2012 14:07

    Lojze Turšič’s hair has a personality of it’s own !

    Všeč mi je

  4. medvedd permalink
    12. 06. 2012 17:38

    V Kolenu je bila voda res mrzla, je pa bila tudi polna rakov, ker je bila voda čista. Pekli smo jih na ognju, ognjišče pa je bilo narejeno ravno tam, kjer je nastala ta slika. Poleg rakov in postrvi so se tam nahajale tudi belouške, ki so nemalokrat priplavale do nas kopalcev.

    Všeč mi je

  5. dusangogala permalink
    12. 06. 2012 20:00

    Pa tudi na “solato” se je metalo kopalce v potok.

    Všeč mi je

  6. medvedd permalink
    17. 06. 2012 21:09

    Poleg najbolj znanega kopališča Koleno, smo se hodili kopat tudi na Srebrno jezero. To je predel na koncu loga, nasproti vodne črpalke pri Krajcarjevi žagi. Cerkniščica tam tako počasi teče, da imaš občutek da voda stoji. V strugi raste trstičevje in rastlinje, ki mu daje videz jezerca.

    Všeč mi je

  7. Breda Sikkens - Tursic permalink
    17. 06. 2012 21:24

    Srebrno jezero je bilo kar precej dalec. Ali je dobilo ime po Winetouju? (Zaklad pri Srebrnem jezeru?)

    Všeč mi je

  8. medvedd permalink
    18. 06. 2012 16:36

    Ja ali pa je Winetou poimenoval svoje jezero po našem, se hecam. Ne vem zakaj Srebrno jezero, od kar jaz pomnim se je tako imenovalo.

    Všeč mi je

  9. dusangogala permalink
    18. 06. 2012 17:02

    Še preden se je prijelo ime Srebrno jezero (verjetno res po filmih po Karlu Mayu) smo pa rekli, da se gremo kat v BAZEN. Jaz za Srebrno jezero še vedno uporabljam ime Bazen.

    Všeč mi je

  10. 23. 10. 2014 07:42

    Joj, ampak ta dr. Pušenjak!
    Nedvomno je bil odličen zdravnik, ki se je moral v časih pomanjkanja dobrin in osnovnega higienskega znanja pri ljudeh znajti kakor je vedel in znal. Včasih je moral najbrž tudi zarohneti, zato so se ga ljudje bali, vsaj v Loški dolini. Otroci pa še bolj, kajti delil je injekcije in to je bolelo. Pa repo v ušesih je takoj videl in črne nohte tudi. Kakšna sramota!Nič ni pomagalo, če je bila “zaščitna”, ki je delala z njim, še tako prijazna.
    Jaz sem se srečala z njim samo enkrat ko sem imela angino ali ošpice in visoko vročino, pozimi, tam nekje okoli 1954. Z materjo sva čakali vse dopoldne v natrpani čakalnici v nekdanji ( in spet sedanji) starotrški kaplaniji, potem ko me je na hrbtu prinesla iz Podcerkve čez Mandrge v Stari trg. Spomnim se smradu, sparine, gneče, zelene peči v čakalnici in svoje silne utrujenosti.
    Ko sem bila na vrsti, me je mati slekla, da bi mi zdravnik poslušal pljuča, tedaj pa so ga nekam poklicali. Tresla me je mrzlica in mati me je ogrnila z doma narejeno, iz različnih kosov blaga sešito “kombinežco” – še vedno jo vidim pred očmi… Ko se je zdravnik vrnil, je rekel: “Kaj jo pa tako zavijate, saj ni iz cukra!” Njemu je bilo gotovo vroče že ob pogledu na hropečo in kašljajočo množico v čakalnici. Gotovo je bila noč, preden je pregledal vse. Zdravniki tistega časa so res zaslužili vse bogaboječe spoštovanje, ki so ga uživali! V kakšnih nemogočih okoliščinah so delali!.

    Všeč mi je

  11. Anonimnež permalink
    1. 05. 2016 17:21

    Čisto na desni je Alojzija Zgonc
    Igor

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1961 Cerknica – Bazen (1) | Stare slike

Dodajte komentar