1924 Begunje – Pevski odsek gasilskega društva

Fantje so se lepo ovekovečili, škoda le, da na tablo niso zapisali še letnice. Tako le ugibamo, da je bilo okrog leta 1925 ali kasneje. Repertoarja zbora  ne poznamo, verjetno pa so peli slovenske ljudske in domoljubne pesmi. Vemo pa , da so kulturna društva skrbela  za kar visok nivo kvalitete.

Gasilsko društvo Begunje je bilo ustanovljeno leta 1922 in pod njegovim okriljem so nastali še drugi odseki. Najbolj znana sta bila Dramski in Pevski odsek. Fotografija prikazuje “Pevski odsek gas. Društva Begunje”.

Kot nam je že poznano, so v dvajsetih letih nastajale sekcije v okviru gasilskih društev, ki so spodbujale družabno in kulturno življenje. Tako poznamo godbene, dramske, tamburaške in pevske sekcije. Navada je bila, da so kulturne sekcije aktivno sodelovale v družabnem življenju kraja.

Begunjski pevski zbor je najpogosteje nastopal ob prireditvah v stari šoli, stavbi, kjer je sedaj kapela sv. Petra.

Pevski odsek je vodil organist g. Ivan Pregeljc. Doma je bil iz Vipavskega in se je poročil s Klemenovo (Rožanc) iz Kurje doline. Bili so zelo ubran pevski zbor, najboljši na širšem Cerkniškem okolišu in znani daleč naokoli. Nastopali so v Kulturnih domovih in na drugih domoljubnih prireditvah. Aktivni so bili tudi v Igralskem odseku in peli v mešanem cerkvenem zboru.

Nastopali pa so tudi pa tudi na orlovskih zborih. Na orlovskem zboru so običajno skupaj nastopali cerkniški in begunjski orli, ki so v begunjski gmajni  priredili še živahen piknik. Poleg orlovskega zbora  so v Begunjah poznali tudi gasilski zbor.

Prepevali so predvsem Gregorčičeve, Ipavčeve, narodne in ostale domoljubne pesmi. Posebnost je bila pesem, katero je spisal M. Kabaj nadučitelj v Begunjah nad Cerknico. Poznana je prva kitica ;

Pod klančkom sva se srečala,

prav milo se pogledala,

so solzne najine bile oči,

vse to ljubezen stri…

Po vsej verjetnosti je ta pesem nastala na pobudo Antona Medena iz Gornjega malna . To zgodbo mi je zaupala Ivana Rupar iz Begunj.

M. Kabaj je leta 1924 spisal knjigo “Cerkniško jezero in okolica”, priložen je bil zemljevid Cerkniškega jezera, ki ga je narisal akademski slikar Franjo Sterle.

Po vajah so fantje zvečer zapeli na vasi, največkrat “pr’ srejdnm koritu” nasproti Čopčih v Begunjah. Seveda so zapeli tudi kakšnemu dekletu. Zvečer so prepevali tudi v drugih vaseh Menišije. Večerno petje na vasi in pod okni dekletom je bilo v naših krajih pogosto.

Pred II. sv. vojno je bilo v Begunjah in vsej Menišiji zelo bogato kulturno življenje. Delovali so pevski zbori, igralske skupine, tamburaški orkester, šiviljski in kuharski tečaji,  knjižnica v Kulturnem domu in telovadna vadba za moške in ženske.

________________________________________________________

Gospodična Lojzka Švigelj iz Begunj, čila gospa v poznih letih, a bistrega duha in dobrega spomina, se je spomnila nekaterih fantov, “kot da bi jih zdajle videla hoditi mimo“. Le imena so nekam ušla. Pa ne tistih, ki jih je poznala, ampak le tistih , ki jih takrat ni poznala prav dobro, ker so bili nekoliko starejši od nje.

________________________________________________________

Da so bili begunjski fantje precej  razposajeni, lahko ugotovimo iz ohranjene pesmi  “Begunjskim dekletom” iz leta 1935, avtorja Jožeta Kranjca iz Kožljeka. Pesem obsega kar 70 kitic, razkrije pa nam marsikatero hudomušno:

“Uvod

Nikar se punce ne jezite,

rajši malo potrpite,

da ne razjezite me,

potem bo verz na tisoče.

Katera bode hvale vredna,

jo pohvalil bom,

katera bo pa za objesti,

še zraven kričal živjo bom….

….Jože, zdaj pa harmoniraj

in lepo mi skomponiraj,

včasih zopet šli bomo v vas

begunjskim puncam, to bo špas….

Med vrsticami izvemo, da so dekleta zahajala v prosvetni dom, da so rade plesale na veselicah, da je bil mladim maj čas kopanja  in čas za direndaj. Fantje pa so prav radi zašli  h kakšnemu oču na brinovček. Punce so hodile služit v tuje  kraje, igrale so tamburice, pele na koru, bile v Marijini družbi, hodile v farovž, igrale na odru. Vmes izvemo še , kdo se je rad s kom družil in kdo raje držal sam zase. Iz zaključka pesmi je razbrati, da so  fantje hodili v vas pet dekletom.

Morda je pesem nastala nekoliko kasneje kot pričujoča slika, gotovo pa vsebina pesmi zajema tudi del obdobja, v katerem je nastala slika. Tudi napeva ne poznamo, a  zagotovo je bil živahen.

	Prva vrsta:  Jože Petrič (Beber), Selšček, Franc Švigelj (Francetov), Bezuljak, Ivan Petrič (Beber), Selšček-bariton. Druga vrsta: Anton Bečaj (Čopetov), Begunje in Janez Mramor (Rjavčkov), Begunje.
	Druga vrsta: Lucijan Meden (Froncov Luče), spodnji maln, Begunje in France Mramor (Rjavček), Begunje. Spredaj: morda pevovodja Peterlin, učitelj v Begunjah ali Ivan Pregeljc neznan
	Prva vrsta: Milan Meden (Jankotov), Begunje in Pepe Vidmar (Matencov), Begunje. Zadaj je Jernej Opeka (Pavličkov) Selšček.
	levi je Anton Debevec (Janezov) Begunje (oče Nade Korošec) desni Anton Popek (Šuštarjev), Bezuljak (Vandkov oče)

Slovarček:

• oču: očetu

____________________________________________________________

Viri:

• Ivana Rupar Begunje
• Nada Korošec Begunje
• Lojzka Švigelj
• Ivana Rupar

Prispevek sta napisala: Metka Dragolič in Mile Turšič

Kraj: Begunje
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Srečo Dragolič in enaka Gasislko društvo Begunje
Skenirano: 29. 12. 2011
Oblika: fotografija