1930 Kozarišče – Grad Snežnik z zadnje strani
Precej star posnetek našega gradu je bil napravljen z neobičajne strani. Današnji posnetki te strani gradu so prava redkost, saj je okolica precej bolj zaraščena in ne omogoča dobrega posnetka.
Življenje v grajski pristavi je bilo v preteklosti mnogo živahnejše kot dandanes in marsikateremu domačinu se je tam ponudila možnost za zaslužek.
Sožitje nemških lastnkov z domačini Slovenci je bilo več kot zgledno. Princ Herman, po rodu Nemec, se je naučil toliko slovensko, da je mimoidoče nagovoril tudi v slovenščini.
Vpliv nemško govorečih lastnikov se je do danes ohranilo v nemških popačenkah, ki so sicer redko, a še vedno v uporabi za nekatera ledinska imena v neposrednki grajski okolici.
____________________________________________________________
Nemške popačenke
- rejšula – na Zagradnih njivah; tam je bila pred mnogimi leti jahalna šola {Reitschule = jahalna šola}
- glajšaus, tudi glašhaus – vrtnarija; imeli so steklene tople grede {Glashaus = steklena hiša}
- bamšula tudi banšula – prostor med vrtnarijo in Slivakom; tam kjer so gojili smrekice za pogozdovanje (Baumschule = drevesnica)
- teklerum = prostor na bližnjem Slivaku.
- laz na Sivaku je segal vse do luojzenštajna , { Luise stain = Luisin kamen}. Od gradu vodi lepa sprehajalna pot vse do Luizinega kamna. To je pečina z lepim razgledom na dolino. Pogosto so bili tu lovski pogoni.
- kje pa je bil raitveg so sogovorniki žal že pozabili; nam bo kdo priskočil na pomoč z razlago?
- golobinak, travnik pod gradom ali prostor kjer je danes drsališče
____________________________________________________________
Vrtnarija in drevesnica
Zelenjavo je vrtnar prvenstveno gojil za uslužbence gradu, s presežkom pa je lahko oskrboval graničarje, gostilne po Loški dolini, zdravnika, notarja, sodnika in učitelje. Glavni prodajni izdelki so bili sadje, zelenjava in rože.
Vrtnar je imel skozi vse leto veliko dela. Njegovo delo je bila skrb za sadno drevje v obsežnem sadovnjaku, obiranje sadja za ozimnico grajskemu oskrbniku Schauti, urejanje parka, vzdrževanje prehodnosti po poteh parka v zimskem času, sečnja ledu na Golobinakə.
Že pred prvo svetovno vojno so v delu Slivaka zasnovali drevesnico za vzgojo gozdnega drevja, imenovano “Bamšula”. Ograjena je bila z mrežo, vhod pa je bil zaprt z vrati. V drevesnico in vrtnarijo so takrat za zalivanje rastlin napeljali vodovod. V drevesnici vzgojene mlade smreke so med drugim uporabili za zasaditev posameznih odkupljenih ali zamenjanih parcel v parku.
____________________________________________________________
 |
|
 |
Tako kot št. 192 je tudi to razglednico s št. 191 v zbirko Tujsko – prometnega društva za Notranjsko odstopil Tavčar iz Rakeka. Zdi se mi tudi precej verjetno, da sta ta dva posnetka nastala istočasno. |
Slovarček:
- popačenka = prevzeta beseda, v našem primeru iz nemškega jezika, neusklajena z normo knjižnega jezika
____________________________________________________________
Viri:
- France Cigut
- Vika Almajer
- Erika Žnidarič
- Kronika 48, 2000; Iz zgodovine snežniške graščine: M. Obreza, Knežja družina Schönburg Waldenburg in njeni uslužbenci
Kraj: Grad Snežnik
Datum: 1930 ali prej
Avtor: neznan, velika verjetnost je, da je avtor fotograf Vinko Bavec
Zbirka: Aleksander Zgonc, Zbirka Tujsko prometnega društva za Notranjsko
Skenirano: 25. 8. 2012
Oblika: fotografija
Stare slike 
Čestitke za 1000 objavo in hvala, da nam vsak dan predstavite zanimiv dogodek iz naše zanimive preteklosti. Veliko uspehov želim še vnaprej. Zlatka
Všeč mi jeVšeč mi je
raitveg je pravilno neško Reitweg in pomeni jahalna steza. Možno tudi pot, kjer je vozila kočija oziroma vprega.
Breda S.
Zelo zanimiv prispevek! Vseo to okolico bi bilo lepo obnoviti in soraviti v stanje takratnih prebivalcev.
Všeč mi jeVšeč mi je
Zanimiv je tudi dimnik ali mogoče zračnik,ki sega skozi okno (zgoraj desno).
V tem prostoru je bilo nekaj kar ni bilo povezano z ostalimi dimniki.
Všeč mi jeVšeč mi je
Tudi moja praprababica je delala na gradu, mislim da v kuhinji. Doma je bila iz Smarate, kjer so imeli gostilno.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ne vem na kateri gumb sem pritisnila, da se je komentar o moji praprababici prilimal pod ime Anonimnez.
Alenka Brncic (Mlakar)
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala za vse lepe besede in vsako dopolnitev. Sem vesela, da nam ta stran ponuja moznost, da jo skupaj oblikujemo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Zadnji anonimnez sem JANJA KOZARKA.
To se zgodi, ce spodaj pod kvadratkom, kamor pises komantar, pozabis ali pa morada ne zelis zapisati svojega imena.
Všeč mi jeVšeč mi je
Janja, ali se še da komando konjem po Nemško? Kot Bistahar! da začne iti. Sem pozabila kaj je levo, mislim Links, in kaj je desno.
Všeč mi jeVšeč mi je
“hout” in “bistahar” za levo in desno . “Dija” pa za naprej.
Všeč mi jeVšeč mi je
Bolj natančno: “hout” za desno in “bistahar” za levo
Všeč mi jeVšeč mi je
Hello – I am Jennifer (Nylander) Littke. My grandparents are Emilija Znidarsic and Aloyz (Louis) Truden, who immigrated from Podcerkev to B.C. Canada in 1927-30. Thank you for this article about Sneznik Castle and the Sneznik gardener duties in 1930. My grandaunt, Angela Znidarsic’s, husband, Janez Gerl Jr., was the Master Gardener and Beekeeper of Sneznik Castle. Angela and Janez Gerl Jr. lived and worked on the castle grounds and raised their children, Ivanka & Milan. Janez Gerl Jr. inherited the Master Gardener job from father, Janez Gerl Sr., who was sent by the Castle to study horticulture in Viena. On returning Janez Gerl Sr. applied his learnings to the Castle gardens. More information is in this article at dlib.si: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SVBJD8NW/4f8f6afd-abd9-4d43-9cc6-3e2a32881bf2/PDF Also this article at Stareslike Cerknica mentions that my grandaunt, Angela Znidarsic, attained Master Beekeeper certification while they were living at Sneznik Castle: https://stareslike.cerknica.org/2020/02/13/1936-grad-sneznik-angela-gerl-cebelarska-mojstrica/ Thank you Stareslike Cerknica for these articles……Jennifer (Nylander) Littke
Všeč mi jeVšeč mi je
Hello – this is Jennifer (Nylander) Littke again. From the article in dlib.si about Sneznik Castle: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SVBJD8NW/4f8f6afd-abd9-4d43-9cc6-3e2a32881bf2/PDF is this paragraph about the Sneznik Giant White Rose: “A special feature of horticulture, which meant a lot to both the gardener and his family and the manor, were home-grown white roses, with fleshy leaves and a distinctly strong scent, called giants. These were raised and carefully cared for by the gardener according to his recipe. It took three years to grow such roses, they reached a height of up to three meters. With them he designed tree-lined avenues in the garden.” And then from World Rose News: https://matjazmastnak.files.wordpress.com/2018/04/world-rose-news-may-2018-docx-2.pdf?fbclid=IwAR3h_KKz3GHvvmQaj8BQHjDpGWtqULrGihMdQCzIKRJg6HysSwMp8ve5Z9w is this story about the Sneznik Giant White Rose: “The Alba “Snežniška” Rose
Long into the 20th century, the garden of Snežnik Castle was noted among the locals for its giant rose. The rose came
to the castle through the princely Saxon family of Schönburg-Waldenburg.
The lords of the castle had exquisite taste befitting high nobility, which led to a rose garden being created next to the
castle. Located in a frost hollow, the Snežnik castle is not suitable for cultivating roses. However, the noble family
brought a special alba Rose from Germany which was able to endure the harsh local winters, and which thrives to this
day.
After the World War II, the political situation in Slovenia changed and all the roses next to the castle perished and
disappeared. In 2008, the present caretaker Mrs Majda Obreza Špeh found the castle rose in the garden of Mrs Majda
Cejan in a village in the vicinity. At her wedding, Mrs Cejan brought the rose from her native village, where she had
received it as a girl from the former castle gardener. Thus, the survival of the rose of Snežnik can be attributed to the
custom among Slovenian rural women of bringing a local rose from their house to their groom’s house.
This white rose is classified as Rosa ×
alba, and, according to investigations in
Germany, the original variety no longer
exists. The re-discovered, found rose was
named after Snežnik Castle the
“Snežniška”.
The rose brought for Snežnik castle had to
be white because of the reference to snow
(slov. sneg) in the name of the castle.” So the Sneznik Castle Gardener helped develop and grow the Giant White Rose at Sneznik Castle, but also helped to save the rose, by gifting rose plants to the locals, so that in later years it could be rediscovered and replanted at the Castle…….Jennifer (Nylander) Littke
Všeč mi jeVšeč mi je
I would like to see this Exhibition of Great White Rose paintings at Sneznik Castle. I don’t know if it is still there. https://klimt.si/?page_id=642&fbclid=IwAR1z7r_qkwcp0kuqdyl87ioLFtJ-H2pU0xgtYhDGI6u9LTR8w-LogvYdBiU …..Jennfer (Nylander) Littke
Všeč mi jeVšeč mi je