1906 Begunje — Panorama
23. 11. 2012
Neznan fotograf je leta 1906 posnel panoramo vasi Begunje. Poštno karto je založil A. Bonač.
Fotograf je Begunje fotografiral iz smeri vasice Selšček. Zato se vidi apsido cerkvice svetega Jerneja v Begunjah. Sveti Jernej je zavetnik kmetov, vinogradnikov, mesarjev, pekov in pastirjev, ter priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.
Begunje se omenjajo prvič leta 1260. Pokrajinsko ime za to področje je Menišija. V Menišijo spadajo vasi Begunje, Selšček, Topol, Bezuljak, Dobec in Kožljek.
 |
Begunje ležijo kake tri kilometre severovzhodno od Cerknice. Okrog njih so naslednje vzpetine: Črvivnik, Cmarovnik, Špičasto Stražišče in Slivnica.Kjer danes stojijo Begunje, je nekoč stalo jezero. Jezero je po vsej verjetnosti odtekalo pod Bezuljakom in Dobcem proti Bistri. Pred približno sto tisoč leti pa je voda pričela odtekati proti Cerknici. |
 |
Turki so v Begunje prihrumeli dvakrat. Leta 1474 je bil okrog cerkve zgrajen protiturški tabor. Iz turških časov se je ohranila zgodba, ki pravi, ko so Turki napadali branilce v taboru, so se le-ti spomnili na čebele, ki so jih imeli v taboru. Čebele so razdražili in jih spustili nad Turke. Razdražene čebele, ki so jim Turki rekli Jernejeve muhe, so Turke pognale v beg. Od takrat Turkov v Begunje ni bilo več.Okrog leta 1875 so Begunjci podrli zadnje ostanke tabora, kamenje pa uporabili pri gradnji cerkvenega zvonika. |
 |
Cerkev je po letu 1900 temeljito prenovil zidarski mojster Janez Ronko iz Cerknice. Kdaj je bila prvotna begunjska cerkev sezidana, pa ni znano. |
 |
Ljudsko izročilo pravi, da so nekoč ljudje pribežali v ta kraj. Zato je dobil to ime, ljudje pa so postali begunjci. Obstaja pa tudi drugačna razlaga in sicer, da se je ime Begunje razvilo iz besede guonje, kar pomeni poti po katerih so vodili živino na pašo. Iz tega je nastala beseda Vegonje in kasneje so Vegonje postale Begunje. |
 |
Če sem prav prečital podpis, je poštno karto pisal gospod Majhen. Sporočil je, da bo 14 dni živel v hiši dr. Debevca v Begunjah.In kdo je bil dr. Debevec?Dr. Debevec spada med pomembnejše begunjce. Rojen je bil v Begunjah leta 1867. Dr. Jože Debevec je prvi prevedel v slovenski jezik Dantejevo »Božansko komedijo«. Bil je profesor in ravnatelj škofijske gimnazije v Ljubljani, ter prevajalec in pisatelj. |
____________________________________________________________
Vir:
- nekaj tudi Wikipedija, prosta enciklopedija
Kraj: Begunje
Datum: 1906
Avtor: neznan
Zbirka: Tine Schein
Skenirano: 31. 7. 2012
Oblika: razglednica
5 komentarjev
leave one →
Stare slike 
V Begunjah je dr. Debevcu postavljen tudi spomenik, med šolo in župniščem. Pomenljivo, saj je bil “Grmkov gospod” duhovnik in šolnik.
Všeč mi jeVšeč mi je
moja stara mama je bila sestra “Grmkovega gospoda”. Ponosna sem, da imam take pomembne sorodnike. Ceprav zivim v Argentini se cutim povezana z Begunjami, ne poznam pa njegove rojstne hise. Ali se je ne bi dalo oznaciti na kaksen nacin? Obiskala sem kraj pa se nisem znasla. Vsem prisrcen pozdrav!
Všeč mi jeVšeč mi je
Mislim, da sem našel odgovor na vaše vprašanje. Poslal sem vam ga na vaš naslov e-pošte.
Všeč mi jeVšeč mi je
Olala!
Krasn dokument časa, ko končajo farno cerkev, A.D. 1906 – lajta entauž’nt-
devjtstušjestga lajta po Kristus’.
Slika, k’ pa je strašansku čud’na.H’du čudna vas, tjelele naše Bajgne. Žje tekret so rad golfal, toku zglj’da , p’rmejduš, de je rajs. (Pridem nezaj, k’ tu mau preglj’dam inu porihtam.)
Všeč mi jeVšeč mi je
Nekaj dopolnil k podatkom ob slikah:
1. Podatki o prvi cerkvi v Begunjah so znani, natančni do dneva in sicer:
Cerkev sv. Jerneja (in ne sv.Andreja, kot se tudi narobe navaja zaradi doprsnega kipa v špici gl.oltarja) se v Begunjah omenja leta 1320 (eccl. sancti Barholomei in villa predicta que dicitur Vegaun). (Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije za Kranjsko do leta 1500, str. 7.). ? – Datum:
Milko Kos ima v svoji veliki topografiji 20. 5. 1320.
Jože Mlinarič SAZU, Kartuzija Bistra, str. 72 pa ima 21. 4. 1320.
Vas Begunje je 1.omenjena pisno l. 1260.V urbarju kartuzije Bistra.
2. Podatki o na novo sezidani cerkvi (mojster Ronko), seveda sv.Jerneja pa so:
Izgradnja 1906 ,
Posvetitev 1916 . oboje po Kristusu in po “našem-čigavem štetju”, seveda. Klapa.
Ravnokar smo tudi praznovali 100-letnico nove cerkve, 2016.
700 letnica je tudi minila, če ste opazili kaj nenavadnega, pred dvemi leti ?Ni bilo živega zanimanja za proslave in za veselje indentitarnega dogodka, da bi malo pohvalili svoje prednike izza stoletij. V redu, bomo pa za 800 letnico…
3. Slika Begunje 1906, zgoraj, je fake golj’fija. Žal ali nežal, nekdo je sliko zgoljufal v povsem zmaličeno, neresnično vas. Zakaj lahko ugibamo. Morda se fotografu kot umetniku ni dopadla kot taka in je cerkev -1906 so jo glihkar sezidali- dal v center svoje iluzijske vasice…ali pa je morda gostilničar Bonač kot kšeftar tako zahteval, pač, ne bomo nikoli vedeli. Sliko sem E-popravil nazaj in predstavlja realno podobo, saj je kapela sv.Ožbolta na “novi popravljeni sliki”, tam kjer realno je, severno od farne cerkve, ki na skrajnem levem robu slike.
Za silo E-popravljeno sliko pošiljam Milošu in upam, da jo objavi tako, kot misli da je prav, t.j. v sklopu tele strani ali pa jo predstavi na novo v novem prispevku.
Hvala , Miloš, vnaprej -stara begunska garda letnika 1953- sošulc sz pravlji-
čnega 1.razreda iz 1961, ko so nam za dobrodošlico prvega šolskega dne dali papirno škatlico v obliki košarice za pirhe polno bonbonov, kar je bil za tiste postrevolucijske čase in za pomanjkanje,ki je vladalo, prava pozitivno stresna in zelo sladka reč…blo je bombastično krasno! Ne pa don’s, ko se mulci obmetavajo z njimi in sploh ne vedo kaj bonbon pravzaprav je.Če ga nisi pohrustal čez celo leto, ker ga enostavno ni bilo, pa je mogoče bil med suhimi hruškami in krhlji skrit morda za Miklava (niti nismo rekli Miklavža) ali pa za Dedka Mraza…
4. Matkurja, presenečenj še ni konec. Ravnokar sem, tik preden kliknem pošiljanje, opazil še enočudno čudo, nenavadnost na podobi cerkve same.
Bom preveril še to in se javim, pridem nazaj, ok?
Všeč mi jeVšeč mi je