1946 Cerknica — Perica
Za Hrenovim malnom se je struga Cerkniščice razširila. Od malna naprej sta bila tudi bregova potoka utrjen z zloženim kamnom. Fotografija neznanega fotografa prikazuje perico na desnem bregu potoka. Hrenov mlin pa je bil na levem bregu, tam, kjer zdaj stoji Brestov gasilni dom. Bregova je za Hrenovim malnom povezovala ozka brv, namenjena prečkanju Cerkniščice le pešcem. S kareto preko brvi ni bilo mogoče, saj so kamnite stopnice do brvi na obeh bregovih onemogočale, da bi jo bilo možno spraviti preko potoka.
Do brvi se je prišlo z Male gase iz dveh smeri. Ena pot je vodila od Dragoličeve mimo Šemretove hiše. Prav tako pa se je do brvi prišlo po ulcah, ki so se začele pri naši hiši. Po teh ulcah je bilo kratkočasno pohajkovati, vendar v dolgih hlačah, saj je bilo drugače skoraj nemogoče priti neopečen skozi goščavo kopriv. Prav tako je bilo potrebno paziti, da se ni pohodilo kupa, ki ga je človek v šibkem trenutku, potem, ko ga je zvijalo po črevesju, pustil v koprivah. Za najbolj osnovno higieno zadnje plati pa je po olajšanju uporabil tačke, ki so tudi veselo poganjale med koprivami. Posebno v mraku ali temi je bilo skoraj nemogoče po ulcah, ne da bi pregazil smrdečega ostanka prebavljene hrane.
Kot prikazuje fotografija, je bil desni breg urejen za pranje perila. Tu je bila voda čista in bistra. Tudi jaz sem jo na tem mestu pil, kadar sem bil žejen, ravno tu. Pokleknil sem na kamne in pil. Tu sem tudi prvič gledal pod vodo. Misli sem, da se v tako bistri vodi, če imaš oči potopljene, vidi enako bistro. Prav čudno se mi je zdelo, da je bilo pod vodo vse motno.
Fotograf je pri pranju žehte fotografiral Darinko Puhar, ki je zdaj stara 84 let. Puharjevi so živeli v Šemretovi hiši pri potoku na desnem bregu Cerkniščice za Dragoličevim vrtom.
Darinkin oče je bil Istrijan, po poklicu špengler, delal pa je v elektrarni pri farovžu.
Pri Puharjevih je bilo več otrok: Darinka, Silva, Klavdijo, Marijo (ki ga je ubilo po vojni) in Anita. Nato so se odselili v Škofjo Loko. Bruno živi zdaj v Straži pri Novem mestu, Anita je v Skoplju, ostali so pa v Kranju.
Slovarček:
- tačke: vrsta plevela
- špengler: klepar
Vir:
- Stane Šajn
Kraj: Cerknica
Datum: 1946
Avtor: neznan
Zbirka: Stane Šajn
Skenirano: 4. 7. 2012
Oblika: fotorafija
Stare slike 
Dusan obudil si mi zalosten spomin izpred 67.leti oziroma tocno na 23.junji 1945 na pred vecer Janeza Krstnika,namrec kako je ubilo Marjota Puharja bom kar tukaj jaz opisal.Dobro se se spominjam kako smo otroci drzali rjuhe,gospod Perko jih je pa barval nato pa so jih sesili skupaj mislim stiri,da so sluzile za zastor v Sokolskem domu.Ni mi bilo se 9 let,a bil sem pravi ‘STROKOVNJAK’ za metanje in razdiranje italijanskih bomb rekli smo jim paradajzarke ker so bile rudece.Breda Romana itd.bile so res lepe skatljice ko so bile razdrte.Marjo je vedel,da znam razdirati bombe in sel mi je pokazat kje je bomba.Bomba je bila za skednjem ( ne spominjam se vec cigav je bil),ki je bil nasproti Sokolskega doma.Videl sem da bomba je bila vrzena ampak med letom ni odletel oklep ki je bil na verizici in na koncu verizice je bila pritrjena varnostna ploscica ki je bila med iglo in detonatorjem.Previdno sem jo prijel in rekel Marjotu naj gre poiskat en zebelj(cvek),ker je bilo treba vzmet(feder) potisniti noter,da se je lahko bomba razdrla.Nedalec od tega skednja so bile pozgane italijanske barake in ni bilo tezko najti zeblja(cveka).Med casom ko je Marjo iskal zebelj(cvek) sem jaz uspel potisniti vzmet(feder) notri in uspelo mi je bombo razdreti.V bombi je bilo tudi stotine svincenjih kroglic in eksploziv v sredini pa detonator.Eksploziv z detonatorjem sem vrgel skoraj na isto mesto za skedenj kjer je prej lezala bomba.Po mojem sklepanju Marjo je imel v roki zebelj(cvek) ,ki ga je nasel da ga da meni.Na njegovo vprasanje kam sem dal eksploziv z detonatorjem sem mu z roko pokazal kam sem ga vrgel tam za skedenj.Oddaljen sem bil priblizno stiri (4) metre od njega.Po vsej verjetnosti Marjo je nasel eksploziv z detonatorjem in z zebljem(cvekom) pritisnil na detonator kar je povzrocilo eksplozijo.Strasna eksplozija in oblak crnega dima se je dvignil v nebo.Pritekli se ljudje mene je zagrabil g.Perko in odnesel k dr.Pusenjaku,Marjota pa so zavili kar v rjuho in odnesli k dr.Pusenjaku da mu je nudil prvo pomoc.Najina sreca je bila,da je bil v Cerknici en osebni avtomobil iz Postojne,da naju je prepeljal v ljubljansko bolnisnico.Kmalu po prihodu v bolnisnico pa je Marjo podlegel poskodbam.Isti vecer so pripeljali v bolnisnico vec otrok iz Dolenjske in je eden umrl,bolnisnica pa je po pomoti sporocila mojim starsem,da sem tudi jaz umrl.V spominu imam se prizor drugega dne ko so prisli starsi in sestra vsi v crnem ali nasli so me zivega v postelji.
Všeč mi jeVšeč mi je
Slavko, zelo slikovit opis dogodka! Kaksen splet okoliscin! Ne morem si predstavljati reakcije starsev, ko so te nasli zivega. Ce bi se to zgodilo meni, bi mislim, padla v nezavest…
Všeč mi jeVšeč mi je
Slavko, hvala za to zgodbo, ki ni samo zgodba. Takšne stvari ostanejo za celo življenje. Z očmi današnjega časa je tako neverjetno, da si niti zamisliti ne da.
Všeč mi jeVšeč mi je