Preskoči na vsebino

1946 Nadlesk – Na mostu

15. 04. 2013
tags:

Viktor Mulec – Rajdkov in Justa Žnidaršič – Namretova

Kronologijo o nadleškem mostu je Jože Gorše začel z letnico 1850. Vaščani Nadleska so morali na poti do polja in gozda prečkati potok Obrh, čezenj je morala tudi živina, ki se je pasla na polju in je štela do 80 glav. Za čredo je skrbel sezonsko najeti pastir, dva pomočnika pa sta bila iz vasi, po dva vaščana v določenem  vrstnem redu do konca paše.

Kadar je bila voda višja, ni bil prehod čez potok nič kaj prijeten, zato so vaščani menili, da bi bilo nujno narediti nasip »pri dili«, do katere je že vodil kolovoz, a so se iz meni neznanega razloga odločili, da ga naredijo približno 300 m južneje, proti vasi Podcerkev. Kamnite skale in drobir so zdržale do prve povodnji, ki je kot za šalo odnesla njihov trud z nasipom. Zato so sklenili, da njihove težave lahko reši le betonski most.

Most že leta 1862 v Novicah

Da je bil le ta res zgrajen že pred letom 1862 dokazuje članek, objavljen v NOVICAH 1862-tega leta na str. 320, ki je poročal o smrtni nezgodi. Na mostu je neka ženska padla z voza in jo je deroča voda odnesla v smrt. Most je imel pet mostnic, nasipa na obeh koncih mostu sta bila prenizka in ju je voda odnašala, tako da ju je bilo treba znova in znova obnavljati. Kljub temu je bil most velika pridobitev za vas.

Ko je vojska kraljevine Jugoslavije začela utrjevati Rapalsko mejo z Italijo, je inženirski oddelek kraljeve vojske postavil razstrelivo za rušenje mostov v Nadlesku, Pudobu in Gorenjem Jezeru, na nadleškem so postavili tudi protitankovske ovire in mine. Vsi trije mostovi so bili porušeni 6. aprila 1941. Kamniti del nadleškega je bil v celoti porušen, le končni mostnici sta ostali nepoškodovani.

Pametna krava

Čez ruševine mostu so vaščani postavili leseno brv iz dveh desk na lesenih kobilah. Da to ni bilo dovolj trdno, dokazuje naslednji dogodek. Jakob Koren­ – Šinčev iz Nadleska se je pošalil, da ima pametno kravo, ki gre raje po brvi, kot da bi se zmočila. Zato sta s 700-kilogramsko kravo res šla čez brv, ki se je pod težo na sredini prelomila in sta oba pristala na kamniti ruševini. Krava brez posledic, gospodar pa z zlomljenimi rebri. Reševalci so se ponorčevali, da je krava res pametnejša od gospodarja.

Začasna rešitev in ponovna nesreča

Ker je bila brv začasna rešitev, so se združeno lotili izdelave lesenega mostu, ki je že leta 1944 doživel podobno usodo kakor prejšnji. No, tega ni bilo treba razstreliti, dovolj je bilo, da so ga le odžagali in ga je odnesla voda. To so storili nemški vojaki zaradi letališča na polju, od koder so odvažali ranjence v Bari. Vaška nuja in trma sta pljunili v dlani in postavili nov most, tokrat celo z ograjo. Les so dali, kdo drug kot vaščani in tudi delali so ga sami. Pa je, kot zakleto, tudi ta most terjal nesrečo.

Prečno položene deske na mostu so pod kolesi bobnele, kar je najverjetneje povzročilo preplah pri vpreženi živali. Pri skoku je podrla ograjo in v vodo potegnila voz in drugo vpreženo žival. Kljub narasli vodi so živali rešili pred utopitvijo, psihično pa so ljudje dolgo trpeli zaradi možnosti, da se kaj takega lahko zgodi vsakomur. Nesreča se je zgodila leta 1952.

Novi most

Tega leta si je Alojz Komidar z vaškim odborom prizadeval dobiti okrajno soglasje za gradnjo novega mostu. Matevž Hace iz Podcerkve, ki je služboval v Postojni, pod katere okraj je spadala tudi Loška dolina, je pripomogel, da se je leta 1953 začela gradnja. JNA je gradnjo zavrnila zaradi prenizke nosilnosti. Zidarska dela je prevzel Kočevar – Bajtarjev iz Kozarišč, nadzor dela Lekan Drago iz Starega trga, tesarstvo Zdravko Kraševec – Stari trg, izkop in dovoz peska pa Špehova iz Šmarate. Brezplačno so pomagali pri vseh delih vaščani Nadleska. Pri izkopu za nove temelje so odkrili, da so bili prvotni temelji kamnitega mostu postavljeni na borovih pilotih, čez katere so bili položeni hrastovi tramovi.

Iz zapisnika, najdenega pred kratkim, sem izvedel, da je vojna odškodnina za porušeni most znašala 291.000 dinarjev, ocenjena dne 24. 8. 1945. Cenilca sta bila Vinko Žagar kot predsednik in Arko kot tajnik okrajne komisije.

Star 60 let

Letos je nadleški most star 60 let. Občutil je nič koliko povodnji, temperaturnih razlik, tresljajev kamionov, traktorjev …, erozijo, zato ni čudno, da je nestabilen, razcapan, zarjavel …, skratka: je zgaran mož na majavih nogah, ki hrepeni po pomoči, opori in hvaležno nam bo služil še stoletje. Pomagajmo mu!

Lesen most okrog leta 1946

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

2002 – pred 11 leti je še bil v uporabnem stanju, sedaj pa izgleda prav žalostno

Prispevek pripravila Jože Gorše in Mirko Komidar

Slovarček:

  • JNA: srb.-hrv. kratica za “Jugoslovenska narodna armija”, takratna jugoslovanska vojska

Viri:

  • Janez Škrbec
  • Franc Gregorič
  • Matevž Bavec
  • Alojz Komidar

Dopolnjeno 1.9.2013

Fotografija je bila objavljena v glasilu Obrh, aprilska številka 2013, na strani 4.

Kraj: Nadlesk
Datum: okrog 1946
Avtor: neznan
Zbirka: Janja Urbiha
Skenirano: 22. 11. 2012
Oblika: fotografija

4 komentarji leave one →
  1. Anonimnež permalink
    16. 04. 2013 09:53

    Držim pesti,da bi most obnovili.

    Všeč mi je

  2. Janja Kozarka permalink
    16. 04. 2013 10:07

    Mi tudi. “Naj me vrag pocitra”, če ne bo nadleška vstrajnost dobila sponzorja.

    Všeč mi je

  3. Anonimnež permalink
    6. 05. 2013 01:11

    Janja, zopet si se izkazala. kako dobro napišeš, se vidi da si šolana.

    Všeč mi je

  4. 6. 05. 2013 01:25

    Janja, zopet sem Anonimnež, Pozdrav Milena

    Všeč mi je

Dodajte komentar