1927 Nova vas – Fara

Novo vas in Faro deli most in potok Farovščica. Vas Fara je naslonjena na SV pobočje Vidma in Brinščka (776 m), ki se razteza od Fare proti Hudemu Vrhu. Zaradi te lege na burji in v senci so zime pri Fari še posebej “pasje”.

Farna cerkev sv. Mihaela, ki obvladuje razglednico, je osnova stare bloške župnije, ki se je že pred letom 1366 kot samostojen vikariat izločila iz prafare Stari trg. Od začetka in še dolgo potem je obsegala tudi ozemlje sedanjih župnij Loški potok, Sv. Trojica in Sv. Vida nad Cerknico. Cerkev pri Fari je pretežno zgrajena v baročnem slogu in je bila v sedanjo obliko prezidana leta 1850, zvonik leta 1866, leta 1891 pa je bil povišan prezbiterij, saj so takrat napravili nove kamnite oltarje. Dela so opravljali Matevž Medved iz Cerkelj na Gorenjskem, zvonik je sezidal Jakob Belc iz Št.Vida nad Ljubljano, nov oltar pa je postavil Alojzij Vodnik kamnosek iz Ljubljane. Kamniti oltarji so v cerkvah na podeželju še danes prava redkost.

Iz Oznanilnih knjig je razvidno, da so morali bloški farani za ta dela veliko prispevati v denarju in delu, in da  jih je župnik na to velikokrat opozarjal. V Oznanilih iz leta 1850 povzemam: “Cerkev smo začeli delati in mora biti zdelana, pa denarja ni, zato morate spet po tri goldinarje skladati. Kamen za cerkev bolj pridno vozite. V Danah je cegel kupljen, kateri boste tedaj cegelce dobili za cegel voziti, da boste to brez godrnjanja storili … itd.”

Da farani, posebej Farovci, niso bili najbolj pri denarju, pove tudi pesmica, ki jo je znal Mežnarjev Lovre. Sam je imel prazen svinjak, nekaj zaslužka je imel s tem, da je v črni kuhinji za druge ljudi sušil meso in je tako lahko vsaj vohal, kako dišijo suha rebra, mehurji ali plečeta, ki so jih Bločani šparali za žegnanja in poletna dela. Tako je nastala štorija o “farovških kolinah”, kjer je omenjeno vsako domače hišno ime in kaj je pri teh “kolinah” komu pripadlo.

U Čičkavem pepjelə so ano bouho ujelə

na farovškem muostə so j dalə po kuostə.

Pr’ Zavrlə so jo odrlə.

Pr’ Žəpanə pa špeh cvrlə.

Puotlej pa dəlilə,

de so usə Faroucə suoj tal dobilə.

Samu Zeunkar je tulu,

k’ je med puotjo damu koline zgubu.

Hmjətek je dobil rjəpək,

Kluza tistu k’ se muza,

Mežnarjou Jaka tistu k’ kaka,

Mežnarjou Luka pa tistu k’ kuka.

Lastavəc za dva koline,

de sta z Malnarjam cedila sline.

Brinar je dobiu za en vinar,

Šega pa tistu k’ rega.

Puotlej so pa še farouške dejkle

poune škafe čeu damu ulejkle.

Bloška žegnanja se začnejo na prvo nedeljo v maju v Ravnah in končajo 29. septembra s farnim žegnanjem ob sv. Mihaelu. Seveda danes kljub vsemu uživamo boljše dobrote, kot nekoč Farovci.

Nova vas se konča na cesti proti Fari s kapelico in Blaževo hišo, ki je bila takrat skrita za drevoredom.

Na levi je stavba prve zidane šole na Blokah, zgrajene leta 1828, ki je služila do leta 1911. Pred njo je še s slamo krita kaplanija. To stavbo so pred drugo sv. vojno podrli, jo prestavili nižje k mostu ter cesto skozi Faro proti Hudemu Vrhu speljali v useku za kaplanijo.

Županova hiša z gospodarskimi poslopji in za njo streha velikega župnišča.

Razglednico je v arhivu Venturinijevih (po domače pri Žandarskih) v Velikih Laščah našla Malka Mazij- Matevževa z Velikih Blok, ki se je priženila h krojaču Lojzetu Venturiniju leta 1941. Kaže, da je že prejšnja generacija rada prihajala na bloški zrak, pa čeprav “samo za en dih zopet na bloški zemlji”.