1922 Rakek – Veselova razglednica

Maj je, nedeljsko popoldne. Od juga prihajajo oblaki, ki pa ne bodo prinesli dežja. Dan je kot nalašč za lep sprehod in po dolgi nedeljski maši, saj je majnik pa kar traja in traja.

“Sem se odpravil na Unec, h Gnezdi na polič vina, saj je treba poplakniti prah, ki se je nabral v grlu po tej makadamski cesti. Tam sem srečal stare znance, ki so tudi prišli na en glaž. Potem jih je ratalo več, pomenek se razvnel in ura je tekla kot dvakrat navita. Kar naenkrat je bilo poldne. Odpravil sem se proti domu. Ceste kar ni in ni hotelo biti konec. In sem malo počil. Upam, da so mi pustili kaj od južne. Itak bo tako vse mrzlo in postano. Ali pa so celo vrgli prascem. Prav tako se nihče ni spomnil, da bi zapregel in me prišel iskat. Pa saj je tako tudi prav. Tudi živina zasluži svoj počitek.”

____________________________________________________________

Omenjenega leta gospodovega se je na Rakeku dogodilo marsikaj. Med drugim je bilo Prostovoljno gasilsko društvo vpisano v kataster prosvetno gospodarskih ustanov, podobčina Rakek je kupila Dragarjevo hišo z namenom zidave župnišča, umrl je duhovnik Frančišek Steržaj, ki je tudi pisateljeval, rodil se je narodni heroj Ivan Turšič – Iztok, službo finančnega kontrolorja na meji je nastopil Anton Tement, ki ga bomo pospremili z naslednjo anekdoto:

Tement je bil poštenjak in tihotapci ga niso mogli podkupiti, da bi ob njhovem prehodu meje zamižal na eno ali pa kar na obe očesi, zato so nagovorili mlada deklata, da so ga zamotila. Ampak ženskar tudi ni bil in se jih je branil na vso moč. Končno je eni le uspelo, da se mu je usedla v naročje. Ravno takrat pa je prišla Tementova žena, ki mu je prinesla kosilo. Ko je zagledala dekle v moževem naročju, je rekla samo: “Tement, Tement, kaj ti delaš”, odložila kosilo in šla.

Vam povem, s temu južnami ni nikoli nič dobrega.

____________________________________________________________

	Na levi je Kranjčeva hiša, nasproti nje pa Lokotova (Bombač). Tam kjer so drevesa, je sedaj parkirišče trgovine z avtomobili. Drogovi pa niso od električne napeljave, ker je bil Rakek elektrificiran šele enajst let za tem.
	“Še dobro, da so obcestni kamni. Tam zraven Lokcave hiše že vidim Poleta, ki gre najbrž tudi na Unec. Ne maram, da me vidi in sem se obrnil stran. Saj je pa priden. Vidim, da je že napeljal gnoj na njivo. No, ja, saj je še čas. Jutri ga bom tudi jaz, saj nisem zadnji.“

Slovarček:

• južna=južina=kosilo

Kraj: Rakek
Datum: 21. maj 1922
Avtor: Fran Vesel
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Zbirka Fran Vesel, št. Vesel-2000
Skenirano: 19.10.2012 (Slovenski etnografski muzej)
Oblika:  skenirana datoteka