Preskoči na vsebino

1864 Rakek – Železniška postaja

22. 07. 2013

130105361Kdaj je bila zgrajena železniška postaja, mi ni znano. Pivška je bila dokončana leta 1856 in predvidevam, da je bila tudi ta postavljena istega leta. Postaje Južne železnice so bile zidane simetrično po tipskem načrtu. V obeh prizidkih sta bili stanovanji načelnikov postaje.

Za oskrbo parnih lokomotiv so potrebovali velike količine vode, tudi do 700 m3 dnevno. V času, ko javno vodovodno omrežje še ni bilo razvito, je bila to zahtevna naloga, posebno na Krasu. Vodne postaje za oskrbo parnih lokomotiv so bile v Borovnici, Logatcu, Rakeku, Postojni, Prestranku, Pivki, Gornjih Ležečah, Divači in Sežani.

“Voda je napeljana na postajo Rakek po vodovodu (Wasserleitung) iz Cerkniškega potoka. Najpred se voda očisti v zato napravljenem vodnjaku vse nesnage, potem se izliva v železne, pod zemljo napeljane cevi in teče sama pol ure dalje do Brodca proti Rakeku. Tukaj jo vzdigne parni stroj, sesalka, po v zato nalašč sezidanem stolpu tako visoko, da jo lastna teža žene do najvišjega mesta, kjer se zbira v veliko obokano in z zemljo pokrito vodno shrambo (Wasserreservoir.) Iz te shrambe pa teče voda po cevih sama nizdolu na kolodvor v zato napravljene kotle, od kjer jo potem dobiva kolodvor, a je tudi po cevih napeljana v gosp. Lavričevo parno žago, na pošto in v vaški vodnjak.” Tako je zapisal Vojteh Ribnikar.

130105361aGabrenjeva hiša, ki stoji na današnji Gasilski ulici je bila z glavno hišo, kjer je bila (in je še danes) gostilna, povezana z mostičkom. Mostiček so lani, 2012, podrli, ker je že tako močno razpadal, da je bil nevaren za pešce in vozila, ki so potovala pod njim.
Takoj po vojni (1948) je bil tukaj sedež Narodne milice na Rakeku, ki je bila ukinjena leta 1962. Zatem je tukaj gostovala Glasbena šola. Ustanovljena je bila leta 1958 in se je imenovala po Franu Gerbiču.
130105361bTamkaj pred postajo, stran od glavnih vrat, stala je lanterna … Pod njo pa ni bila Lili Marlen, ampak tovorni vagon, ki nakazuje, da je bilo glavno blago, ki se je tovorilo na rakovški železniški postaji, les.
130105361cRakek se je tedaj delil v stari in novi Rakek, tako imenovani trg, kjer je bil vsak četrtek lesni tržni dan, ki je bil vir lepih zaslužkov. Do tedaj je lepo cvetelo furmanstvo. Vozniki so se preživljali s prevozom lesa v Trst in Ljubljano. S prihodom železnice pa jih je precej ostalo brez dela, ker je bilo ceneje tovoriti les v Trst z vlakom.
Po zgraditvi železnice so bili na Rakeku tudi tržni dnevi, kamor so vozili les iz Loške doline, kupovat pa so ga prihajali tržaški trgovci. Za ceno lesa so se pogajali. Tako je Rakek postal središče lesne trgovine na Notranjskem.
130105361dMed vrati postaje stoji vojak in nekaj prebira medtem, ko mogoče čaka vlak. Mogoče mu je pisala mati ali dekle. Ker je v stavbi temno, zunaj pa sije sonce, je stopil med vata, da bi bolje videl. Sonce res toplo greje, saj je na klopici pred postajo mirno zaspala mačka.

Skozi luknje pri tleh postaje so v klet metali premog za kurjenje peči v stanovanjih v znotraj postaje.

130105361eČemu so služile vreče in s čim so bile napolnjene, ne vem, vendar raziskujem naprej.
Fotografijo je posnel J. B.  (Johan Batta) Rottmayer, ki se je rodil leta 1826, letnica smrti ni znana. Že pred letom 1860 je bil glavni fotograf na Dunaju, kjer je imel tudi svoj atelje od 1859 do 1870.

Bil je zelo spoštovan fotograf dunajskega sodišča, znan kot avtor uradne podobe lobanj Beethovna in Schuberta. Leta 1862 (do 1897) je odprl podružnico v Gradcu s partnerjem Ottom Zintlom, dve leti kasneje pa še podružnico v Brnu. Leta 1871 je odprl studio v Trstu in filialo v Gorici, leta 1885 pa še v  v Sauerbrunnu, Münchnu (s partnerjem), Berchtesgadenu in Ljubljani, kjer se je imenoval k. k. Hof. & Marine Fotograf. V 60. in 70. letih 19. stoletja je bil znan kot studijski fotograf, ki je slovel po portretih, krajinah in kasneje morskih posnetkih.

Viri:


Kraj: Rakek
Datum: 1864
Avtor: Johan Batta Rottmayer
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 5. 1. 2012
Oblika: fotografija

17 komentarjev leave one →
  1. Anonimnež permalink
    19. 11. 2013 09:26

    Lepa slika in lep izčrpen opis. Vse pohvale.

    Všeč mi je

  2. Slavko ozzi permalink
    27. 02. 2014 12:21

    Ivanka odlicen opis. Jaz bi rad samo dopolnil par stvri.Kakor pise spodaj je to zapisal Vojtek Ribnikar.Na Zumrovem vrtu je bila crpalka ki je vodo crpala iz Cerkniskega potoka in jo po ceveh potiskala do Podskrajnika oziroma do Smrdetove hise ( pisali so se Srdu ) kjer je bila crpalka in ta crpalka je vodo potiskala v rezervar.Ta rezervar se je lepo videl(pred 60mi leti) iz ceste na levi strain ko se peljes na Rakek malo pred bencinsko crpalko ki je na desni strani.Iz tega rezervarja pa je voda imela naravni pad na zeleznisko postajo.
    Nikoli pa nisem slisal za ime BRODCA kje bi to bilo?
    Morda je se sedaj na Zumrovemu vrtu hisica kjer je bila crpalka morda pa je to hisico podrl Janez.

    Všeč mi je

  3. Ivanka Gantar permalink
    3. 04. 2014 19:55

    Najprej se opravičujem, ker sem toliko časa mečkala z dodatno razlago. Nisem ignorirala vprašanja, nisem pozabila, ves čas sem mislila na to, ampak sem morala še malo pobrskati. Navedeni podatek sen dobila v knjigi Logaško okrajno glavarstvo (Dremelj, D.: Logaško okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Logatec 1889.) Nikoli se nisem vprašala, kje je Bodec, tako da mi je bilo vprašanje izziv. O Brodcu piše tudi Alojz Likar, ki je opisoval, kako je cerkniški nadučitelj leta 1813 peljal oddelek hrvaških vojakov okrog Skrajnika, čez Brodec, Francozom za hrbet in vnela se je bitka, v kateri so bili Francozi poraženi. Iz tega skelpam, da je (bil) Brodec nekje v okolici Podskrajnika ali pa morda celo staro ime zanj. Jožef Žirovnik v kjnigi z naslovom “Cerkniško jezero” iz leta 1898 piše o vaseh okrog Cerkniškega jezera. Ena med njimi naj bi bila Skrajnik. Takole pravi:” Skrajnik stoji ob okrajni cesti in šteje šest hiš z 39 prebivalci. Vas se imenuje tudi Brodec in je nastala šele v novejšem času. V bližini – proti trgu – je stala nekdaj cerkev sv. Jakoba, katero pa so za Jožefa II. podrli pred kakimi 110 leti.”
    Rezervar za vodo še stoji. Sedaj je na zasebni posesti. Je pa v zelo klavernem stanju, kar je velika škoda saj je del kulturne dediščine.

    Všeč mi je

  4. 3. 04. 2014 23:49

    Broc, je bil pod Podskrajnikom, sedaj ga seveda ni več ker je pozidan. Tudi žab ni več a nekdaj tam Žabe svatbo so imele.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1950 Rakek – Petdeseta leta | Stare slike
  2. 1965 Rakek – Železniška postaja (1) | Stare slike
  3. 1933 Rakek – Železniška postaja (2) | Stare slike
  4. 1935 Rakek – Železniška postaja (3) | Stare slike
  5. 1900 Rakek – Novice | Stare slike
  6. 1910 Begunje – Družina Otoničar (Čopča) | Stare slike
  7. 1971 Rakek – Vzdolžni profil proge | Stare slike
  8. 1927 Rakek – Vreme na železniški postaji | Stare slike
  9. 1955 Rakek – Obstojnost barve na železnici | Stare slike
  10. 1910 Rakek – Lampisteria | Stare slike
  11. 1932 Cerknica – Voda za železnico | Stare slike
  12. 1873 Trst – Album avstrijske vojne mornarice | Stare slike
  13. 1881 Rakek – Na Rakeku prične delovati enorazredna ljudska šola | Stare slike

Dodajte komentar