1937 Selšček – Požar

Črna kuhinja, slamnata streha, zagotovo nista po današnjih protipožarnih predpisih. Jurjev ata in njegov brat Jože se spominjata požara. Še več, povedala sta, da je bilo to na Štefan dan, 26. 12. 1937.

V nedeljo popoldne je izbruhnil požar. Vzroka nikoli niso ugotovili. Vsi so tekli pogledati, kaj se dogaja. Jurjev ata pravi, da ni prav dolgo vztrajal. Kljub decembru je bil kot šestleten fantič bos in v kratkih hlačah, pa je zato šel kmalu domov.

Hiša je bila Škrlova. Bila je prazna, v njej ni živel nihče. Lastniki Škrli so vsi odšli v Ameriko. Za hišo so najeli oskrbnika, kovača Mačka iz Selščka. Le ta se je med prvo svetovno vojno izučil tudi nekaterih veterinarskih prijemov. Tako potem ni opravljal samo kovaškega dela, ampak je tudi zdravil konje. Med drugim je bil tudi strojnik begunjske gasilne brizgalne in skrbel je za vaški vodovod.

Hiše niso več obnovili. Jurjev ata se spomni, da so se kot otroci igrali v ruševinah. Danes ni več videti, kje je hiša stala.

Na požar so prihiteli begunjski gasilci. Imeli so motorno brizgalno, ki jim jo je po naročilu napravil obrtnik nekje iz okolice Vrhnike ali Brezovice. Na vajah z njo ni bilo problemov, pri požarih pa je težko vžgala. Drugače je bila dobra, močna, da je bila cev kot iz železa.

No pri požaru v Selščku so jo nekaj časa zaganjali, potem pa so ugotovili, da je brez bencina. Dva gasilca sta se s kanglico in kolesi odpravila k Hrenu v Cerknico. Kaj je bilo s požarom, ko sta se vrnila, si lahko kar predstavljamo.

Ata France je nadaljeval: ” Bezovci so imeli pa tako na žgance. Je takoj potegnila. Na vsako stran so se postavili po trije, pa je šlo.” Gasilcev iz Bezuljaka na ta požar žal ni bilo.

Na fotografiji smo prepoznali le eno osebo. Saj ni čudno, vsi so obrnjeni stran od fotografa. Deklica s kitami je Zgončkova Mima.

Cesta je bila takrat še nova, pravzaprav so jo naredili šele pred petimi leti. Senco na cesto meče Zgončkova hiša. Za njo je Jurmanova hiša, ki je ni več. Počez je Jernejeva.

Na sliki je dobro vidna gola Špička. Danes je že čisto zaraščena.

Naključje je bilo, da je bil takrat v Selščku ravno Peter Naglič. Vedno je s seboj imel fotoaparat, pa je zabeležil tudi ta dogodek. Fotografijo smo našli med nedokumentiranimi fotografijami Nagličeve zbirke.

Viri:

• Franc Meden

Kraj: Selšček
Datum: 26. 12. 1937
Avtor: Peter Naglič
Zbirka: Slovenski etografski muzej, Matjaž Šporar
Skenirano: 14. 5. 2013
Oblika: skenirana datoteka