1907 Cerkniško jezero – Jezero je, jezera ni

preplavljeno

RIBIČ

Zarana gre ribič ribe lovit,
megla mu nagaja
prežene jo svit.

Z jutrom megla je odšla,
ribič sedaj močneje vesla.

Blestivka po zraku leti,
pade v vodo,
ribe pa ni.

Utrujeni ribič h kraju vesla,
v bifeju cukne glažek al’ dva.

V čoln ponovno se vrne,
močneje vesla,
blestivka pada v vodo
skoraj do dna.

Sonce že vzide
a riba ne pride,
ribič se valovom predà,
nahrbtnik je prazen,
dà palico narazen
domov se podà.

Ženi se laže
da riba je b’la,
pa strgala vrvico in
z blestivko ušla.

Za večerjo ga čaka krompir,
ker z ženo se vname prepir.

suho ob košnji

KOŠNJA

Ko škrjanček zapoje,
lastovka zažvrgoli
se na postelji seneni
kosec prebudi.

S koso na rami
se komaj predrami,
da pojde kosit
saj je že jutranji svit.

Kosec travo podira
v njej rož ne izbira.
Zdaj pade kresnica,
ob njej še zlatica
in podleže v znak
rdeči še mak.

Sonce že vzide,
drug’ kosec še pride,
držnozdaj travo kosita oba.
Brhka deklina
prinese na travnik
potice in vina.

Vriskanje koscev oznanja,
da travnik je padel v redi,
zdaj so na vrsti
pijača in jedi.

Kosci k počitku v senco gredó,
grabljice mešajo travó,
da sonce spremenilo jo bo
v dišeče seno.

…