Preskoči na vsebino

1945 Črnomelj – Fotosekcija SNOS

26. 11. 2014

� V začetku leta 1945 je bil Bavec v povezavi z zaukazano kadrovsko okrepitvijo obeh osrednjih fotosekcij Fotosekcije Glavnega štaba Slovenije (GŠS) in Fotosekcije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) prestavljen na sedež Fotosekcije SNOS-a v Črnomelj. Zato v njegovem opusu v letu 1945 prevladujejo posnetki ožje in širše okolice Črnomlja.

Vendar je imela centralizacija fotoreporterske službe tudi negativne posledice. Bavčev odhod iz Notranjskega okrožja OF je namreč povzročil, da je fotografska dejavnost v okrožju skorajda zamrla. Podobno je bilo z zelo dejavnim fotoreporterjem in organizatorjem fotoreporterske dejavnosti v Novomeškem okrožju OF Maksimiljanom Zupančičem Miljanom, ki je bil prav tako vpoklican v fotosekcijo SNOS-a v Črnomelj. Vsekakor Bavec in Zupančič nista bila osamljena primera.

Fotosekcija SNOS je delovala v kletnih prostorih Bordonove hiše v Črnomlju, tam so bile zaradi redne preskrbe z elektriko in vodo dobre razmere za delo. Vodja Fotosekcije Franjo Veselko je začel sistematično in arhivsko urejati posnete negative v fotografske albume, saj se je zavedal njihovega propagandnega učinka. Fotoreporterji Fotosekcije SNOS so imeli med seboj razdeljena delovna področja: Jože Bitenc, Dare Kopinič in Alfred Kos so spremljali kulturne prireditve, Maksimilijan Zupančič in Ivan Pirnat zanimive dogodke na osvobojenem ozemlju, Peter Romanič dogodke iz političnega življenja, Miro Pavlin je fotografiral funkcionarje in gledališke predstave, Rozalija Gorše je bila odgovorna za administrativno delo, Vinko Bavec in Edi Šelhaus sta bila potujoča fotoreporterja. V sklopu Fotosekcije SNOS so delovale fotosekcije pri pokrajinskih odborih OF (Štajerska, Gorenjska, Primorska) in fotosekcije pri okrožnih odborih OF (za notranjsko, novomeško, ribniško, črnomaljsko in druga območja).

Fotoreporterji SNOS naj bi fotografirali posledice okupatorjevega nasilja nad civilnim prebivalstvom ter posledice njegovega delovanja v politiki in gospodarstvu, pa tudi dogodke v zaledju NOB v širšem pomenu. V glavnem so to bili starejši partizani in pa tisti, ki se zaradi zdravstvenih ali psihičnih razlogov niso mogli udeležiti neposrednih bojev kot npr. fotoreporterji Fotosekcije Glavnega štaba Slovenije.

�

  • Jože Bitenc,
  • Vinko Bavec,
  • Daro Kopinič,
  • France Brenk.
�

  • Edi Šelhaus,
  • Rozalija Gorše,
  • Alfred Kos,
  • Franjo Veselko,
  • Maksimilijan Zupančič in
  • Ivan Pirnat.

Viri:

  • Dejan Vončina, Fotografi družine Bavec – 3 fotografinje & 3 fotografi, Založba Orbis, Ljubljana, 2014
  • Franc Fabec, Dejan Vončina, Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, Modrijan, Ljubljana 2005

Prispevek je napisal: Dejan Vončina.

Kraj: Črnomelj
Datum: marec 1945
Avtor: Edi Šelhaus
Zbirka: Dejan Vončina, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Skenirano: neznano
Oblika: skenirana datoteka

2 komentarja leave one →
  1. 26. 11. 2014 09:07

    To je pa res zanimivo. Prvič berem, da je bila tudi fotoreporterska dejavnost med NOB tako dobro organizirana.

    Všeč mi je

  2. Daniel permalink
    27. 11. 2014 22:35

    Morda samo za dodatno informacijo, da je po razpoložljivih podatkih med drugo svetovno vojno pri nas zabeleženih preko 160 odporniških fotografov in da je Bavčeva žena Mimi, rojena Lovšin iz Sajevca pri Ribnici, doslej edina fotografinja, ki je naredila posnetke partizanov in partizank na terenu. Precej posnetkov je po italijanski kapitulaciji naredila prav v okolici Ribnice.Te je bilo videti tudi na prireditvi ” Upor!Zavezniki v boju”, ki je bila letos v Stožicah. Tako imamo v Ribnici poleg Jožeta Petka še fotografinjo, ki pa je žal bila do zdaj premalo poznana.

    Všeč mi je

Dodajte komentar