Preskoči na vsebino

1938 Rakek – God

28. 03. 2015
tags:

150119285V starih časih je bil pomemben god, ne pa rojstni dan. Praznovanje dneva svetnika, po katerem smo dobili ime, sega že v antiko. Beseda v starocerkveni slovanščini pomeni uro, praznik, leto. Običaj je bil, da so slavljencu napravili ofreht z domačimi instrumenti, kamor sodijo kastrole, rence, kuhalnice in kar je še podobnih pripomočkov. Muzika je res izjemna in seže kar nekaj ulic naokrog. Traja pa toliko časa, dokler se na vratih ne prikaže slavljenec in glasbenike povabi v hišo, kjer jih pogosti.

Po god se je šlo vedno naprej. Otrok je dobil ime svetnika, ki je godoval na dan njegovega rojstva ali pa v prihodnjih dneh. Zaželeno je bilo tudi, da je imel tako ime že kakšen od prednikov in ni bila redkost, da so bili v kakšni hiši trije Janezi ali pa Toneti ali pa kaj drugega. Prvorojenec je praviloma dobil ime po očetu, prvorojenka pa po materi ali stari materi.

Naš pokojni sosed je bil z vsemi žavbami namazan. Kdor ga ni poznal, ga je drago plačal. Resnici na ljubo, pošteno smo ga plačali tudi tisti, ki smo ga poznali. Kadar je kaj povedal, se je držal tako resno, da bi mu še papež verjel, če bi mu dejal, da sta s Kristusom v nedeljo skupaj pila. Že s svojo pojavo je dajal vtis resnega, kmečkega človeka, ki ve, kaj je življenje in kako te lahko udari. Udarce pa vsi lažje prenašamo s kančkom humorja. Bil je visok, suh in z brki, ki bi mu jih zavidal sam Cankar. Čeprav je imel podobne.

V tistih časih, sedemdeseta leta prejšnjega stoletja imam v mislih, ni bilo interneta, televizija je pa lovila samo dva programa: Koper, s katerim si nisi imel kaj pomagati, če nisi znal italijansko, in TV Ljubljana prvi program, kjer so predvajali seje CK-ja ali pa filme neuvrščenih, ki smo jih dobili zastonj, samo da jih je sploh kdo hotel. Za ta zaresne filme je bilo škoda denarja. Čeprav je bila včasih tudi kakšna kavbojka na sporedu.

Pa sva stala s pokojnim Avgustom, Gustl po domače, vsak na svoji strani ograje in se pametno pomenkovala. Pri sedemnajstih si jako pameten. Pa pravi: »Mi ne boš voščila za god?«
»Kaj imate god?« Prikima.
»Vse najboljše!« In pogovor je stekel dalje.

Čez nekaj dni, ob isti ograji, ista akterja in podobni pametni pogovori.
»Kaj mi ne boš voščila za god?«
»Vse naj … Čakte, čakte, saj ste ga imeli že zadnjič!«
»Ja. Ampak jaz ga imam cel mesec, ker sem Avgust!«

Sem ga drago plačala ali ne? Pa sem ga celo življenje poznala.

150119285z Srčno voščilo za god, pravi razglednica. Pošiljatelj pa je z njo voščil božične in novoletne praznika. Namen je važen.

Slovarček:

  • ofreht: povzročanje hrupni glasbi podobnega ropota komu na večer pred njegovim godom
  • rence: pokrivače za lonce
  • CK: Centralni komite

Viri:

Kraj: Rakek
Datum: 1938
Avtor: neznan
Zbirka: Tončka Jernejčič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: voščilnica

5 komentarjev leave one →
  1. 28. 03. 2015 08:53

    Zanimivo, da se temu, kar je tukaj opisano kot “ofreth”, v Loški dolini reče “griemo brklat” – oprema, postopek in rezultati so pa povsem enaki. Fino, da ima vsaka vas svoj glas! Vsaj imela ga je, zdaj smo tako ali tako vsi ena malo večja vas.

    Všeč mi je

  2. alojzmazij permalink
    28. 03. 2015 16:35

    Na Blokah na predvečer godovanja “ofiramo”. Posebej je bilo veselo pred Jožefom,Alojzijem,
    varčni Antoni so se pa že lahko zgovarjali češ “jaz sem fižolar” ali pa “jaz sem prašičar”, da so se izognili ofirarjem.

    Všeč mi je

  3. Marija permalink
    28. 03. 2015 20:44

    Čestitka za tako številčne oglede. Dobro delo je vedno poplačano.
    Gospej Gantar pa za vse njene prispevke, ki so vedno zanimivi in jih vsakič preberem z zanimanjem, tudi HvALA!
    Lep pozdrav, v nedeljo pa obilo pirhov!

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1956 Rakek – Družina Poženel | Stare slike
  2. 1962 Rakek – Konjska vprega | Stare slike

Dodajte komentar