Preskoči na vsebino

1953 Velike Bloke – Stebrov Jernej

22. 09. 2015
tags:

II_300

Dan, ko praznujemo praznik Marijinega rojstva – Mala maša po ljudskem izročilu za suknjo vpraša. Konec je tudi letošnjega vročega poletja in na Blokah je bila okoli Male maše že dvakrat slana. Smučarji se bodo začeli počasi pripravljati za zimo. Mladi bloški smučarski tekači so že pričeli s treningi.

Vse to udejstvovanje izhaja iz dejstva, da je na robu Notranjske visoka Bloška planota, ravna kot miza, obložena s holmi in griči, gladkimi senožetmi, ki so danes v veliki meri zaraščene z grmovjem in gozdom, kjer so ljudje ljudje že v pradavnini postavili naselja. Da so lahko v dolgih in debelih zimah mogli drug do drugega, so stesali in zakrivili prve smuči v srednji Evropi.

Mlinar in žagar Jernej Korošec- Stebrov Jernej iz Velikih Blok (1883 – 1961) je bil eden zadnjih pravih bloških smučarjev, ki je smuči uporabljal za praktično vsakodnevno rabo. Skupaj z bratom Matevžem sta “po smečeh” hodila po opravkih v vas, okoli hiše in do zapornice na Bloščici, kjer so uravnavali dotok vode na jez za njihov mlin in žago.

II_300-001

Jerneja je raziskovalec Boris Orel slikal v dopoldanskem soncu, konec februarja na Srednjem logu med rokavoma Bloščice ob njihovi hiši. V ozadju se vidijo planjave Lisca z lepimi smučarskimi tereni. Led je že popustil, v mrzlih nočeh pa je sneg pomrznil in Jerneju se ni nič kaj udiralo. Pred fotografa se je postavil v vsakodnevnem oblačilu v srajci, jopi in rekelcu. Jernejeva značilnost, ki se je dobro spomnim, je bil klobuk, oblikovan na ajdovo zrno. Po vsej verjetnosti si ga je tako oblikoval zato, ker je bil njegov mlin zelo znam po skrbnem mletju ajdove moke.
II_300-002Jernej je imel prave bloške smuči, kot jih danes vidimo v muzeju Bloškega smučarja v Novi vasi. Za hojo je uporabljal dve palici in ne le eno, kot je Bloškega smučarja opisal že Valvazor. Hlače si je spodaj kar zavezal, da sneg vendar ne bi zašel v gojzarje.

Dr. Boris Orel, avtor te fotografije je bil koroški Slovenec. Bil je ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Leta 1958 si je na temelju obsežne in izčrpne študije ” Bloške smuči, vprašanje njih nastanka in razvoja” pridobil naslov doktorja znanosti.

O Stebrovih in dogodkih v mlinu je bilo včasih živih mnogo anekdot, posebej o Jernejevem bratu Stebrovem Matevžu in njegovem prijatelju Valetovemu Francetu iz Studenega. Ena pa je tudi v zvezi z Jernejevo ženo Frančiško, ki smo jo poznali pod imenom Stebrova botra. Bila je botra tudi Korenovemu Francetu pa mu je zato ob domačem prazniku naročila, naj naslednji dan po klanju pride po kožo njihovega prašiča in jo odnese v zbiralnico v Novo vas. Ko je zjutraj pešačil v snegu z nahrbtnikom skozi vas so ga ljudje spraševali: Kam pa kam France s polnim ruzakom? France je vsakemu odgovoril: Pa botrno kožo nesem v Novo vas! Pa so se muzali možakarji, češ le glej, da bo botrna koža čim več zvagala.

Slovarček:

  • rekelc: suknjič
  • na ajdovo zrno: trikotno oblikovan klobuk
  • ruzak: nahrbtnik

Viri:

  • Brošura ob 300-letnici Valvazorjevega zapisa o bloškem smučanju, 1989, Organizacijski odbor Bloških tekov

Kraj: Velike Bloke
Datum: 21. 2. 1953
Avtor: dr. Boris Orel
Zbirka: Slovenski etnografski muzej
Skenirano: neznano (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: skenirana datoteka

Dopolnjeno 26. 12. 2015

BK1Prispevek je bil objavljen v decembrski številki glasila Bloški korak na 10. strani.

2 komentarja leave one →
  1. Anajedrt permalink
    23. 09. 2015 15:40

    Dr. Boris Orel je bil takrat tudi pri mojemu staremu atu na Rudolfovem, ki so mu pripovedovali in pokazali krplje, po katerih so hodili po snegu. Tudi slikal jih je prav tako v delavniški obleki. G. Orla je po naših krajih vodila njegova pomočnica in sodelavka Pavla Štrukelj, Majerčkova Pavla iz Štrukljeve vasi, ki je bila tudi naša sorodnica.
    Dr. Pavlo Štrukelj bodo prav danes pokopali pri Sv. Vidu nad Cerknico. Stara je bila 94 let

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1976 Velike Bloke – Stebrova botra | Stare slike

Dodajte komentar