1958 Begunje – Šolska Kronika (1)

Justina Rode je leta 1946 začela pisati Šolsko kroniko na Osnovni šoli Begunje. Žal ni navedla virov, iz katerih je črpala podatke. Kronika je napisana z lepo pisavo, brez napak. Danes si ne predstavljamo več, kako napisati nekaj strani besedila, brez možnosti popravljanja, brez napake. Ko danes pišem na računalnik, najprej popravim tipkarske napake, zamenjam kakšno besedo z bolj zanimivo, zamenjam vrstni red, vrinem kakšen stavek … Res si ne predstavljam, kako bi pisal v šolsko kroniko z oštevilčenimi stranmi.

Opazil sem tudi, da se je od takrat jezik že nekoliko spremenil.

Takole je začela pisati šolsko kroniko 7. aprila 1946:

Ker je stara šolska kronika pogorela, najprej nekaj podatkov iz lokalne zgodovine.

Tukajšnji kraji so bili prvotno čisto osamljeni, ker je edina prometna cesta iz Cerkniške doline vodila iz Cerknice mimo Permozerja preko Kemlaka čez Gozd do Verda in Borovnice.

Predniki današnjih vaščanov so najbrže pribežali pred Turki iz bolj prometnih krajev. Od tod ime Begunci in Begunje.

Vaščani so se zavarovali pred Turki in so zgradili okrog majhne cerkve sv. Jerneja strjen tabor z več stolpi in visokim obzidjem. Zadnji vogelni stolp so podrli l. 1882., s tem kamenjem so povišali cerkveni zvonik.

Po ustnem izročilu so prišli Turki dvakrat v Begunje. Nekoč so Turki prihrumeli v Begunje. Bilo jih je kot listja in trave. Brambovcem za obzidjem je že trda predla. Tedaj prinese neki kmet panj s čebelami, jih razdraži in vrže med Turke. Čebele so začele strahovito pikati po obrazih Turke, ki so zabuhlih obrazov pobegnili in kričali: “Sv. Jernej ima pač hude muhe!” Od tedaj ni bilo Turkov več v Begunje. (Po številnih priimkih “Meden” lahko sklepamo, da so se tedaj zelo pečali s čebelarstvom.)

Za časa turških napadov so imeli na hribu “Stražišče”, med Begunjami in Selščkom, stražni ogenj, odkjer se je lepo videl stražni ogenj na Ortneku v Ribniški dolini, od koder so Turki navadno prišli k nam.

Vas Begunje se imenuje že l. 1262. in 1293. kot last kartuzijanskega samostana v Bistri. Vas Begunje z okolico je spadala torej pod oblast Bistriških menihov. Od tod ime Menišija in Meniševci. Menihi so imeli svoj grad “Na Loškem” pri Cerknici. Pod to graščino je spadala tudi Menišija. Tja so hodili Meniševci kosit in mlatit. Ko je cesar Jožef II. l. 1782. razpustil kartuzijance, so bili meniševci oproščeni tlake in desetine. Graščina pa je jela propadati. L. 1850. so bili ohranjeni še prostori za posle in živino.