1960 Velike Bloke – Dedek Mraz in Rdeča kapica
Čarobni december, Božično novoletni čas, čas treh dobrih mož, čas zaobljub, obdarovanja in upanja. Vse te izraze pa še mnogo drugih so si izmislili ljudje za december in tja do Treh kraljev. Z vse bolj poudarjenim potrošništvom pa je to zlasti čas norih nakupov potrebnih in nepotrebnih reči ter obremenjevanja želodcev in mehurjev. Še ne tako dolgo nazaj pa je bilo zelo drugače.
Dobri mož je bi le eden – Miklavž, svetnik, ki je prihajal iz nebes v škofovskih oblačilih in s škofovsko palico. Spremljali so ga angeli in parklji. Dobre in pridne otroke je ponoči iz 5. na 6. december obdaroval, porednim pa je prinesel šibo in jih strašil s peklom, če se ne bodo poboljšali. Otroci ga nismo nikoli videli, čeprav so nekateri pripovedovali, da se vozi s sanmi in konji. Doma smo mu ob oknu nastavljali peharje s priloženimi pisemci, v katerih so bile obljube o pridnosti in prošnje za darila. Zvečer smo se v strahu pred parklji hitro odpravili spat. Začuda je Miklavž vedno prinesel ravno take piškote, kot jih je v dneh pred tem večerom pekla mama in tudi nogavice in kape so bile na las podobne tistim, ki jih je pletla mama. Kdo bi vedel, kje jih je dobil Miklavž? Jaz sem mu kar nekajkrat napisal, naj mi prinese žepni nož. Na žalost jih je vsako leto menda že prej oddal v drugih vaseh. No, bo pa drugo leto, so me tolažili domači. Tako je bilo tja do osmega leta starosti, ko so nam starejši otroci izdali skrivnost resničnega Miklavža.Potem je pod Jugoslavijo Miklavž nekako skrenil s prave poti in naš rojak Maksim Gaspari je narisal podobo novega dobrega moža v okrašenem krznenem ovčjem plašču, z gosto belo brado in polhovko na glavi. Prihajal je izpod Triglava na saneh, spremljale so ga snežinke, dobre vile, palčki in živali. Ker je v osnovi izviral iz mrzle Rusije, mu je bilo ime Dedek Mraz. Ni delal razlik med otroki. Posebej rad je obiskoval šole, boljše delovne kolektive in prireditve po vaseh in mestih. Otroci smo se hitro navadili pesmice, kot je “Siva kučma, bela brada …” in bili veseli, da se je skrivnostnemu Miklavžu po dobrih treh tednih pridružil Dedek Mraz.
Nato pa je iz Amerike, čez severni tečaj, na saneh, ki jih vlečejo severni jeleni, prišel še Božiček. Tako kot vsi prazniki in navade, ki jih dobimo iz Amerike (valentinovo, noč čarovnic …) ga spremljajo filmi, glasba, grmade daril in obvezana Coca-Cola. Danes je zaščitni znak mega trgovskih centrov in prednovoletne nakupovalne evforije.
Otroci iz Velikih Blok smo se za novo leto, okoli leta 1960, naučili igrice Rdeča kapica. V t. im. zgornji vili (Dom pod Liscem) so nas igrico, poleg Ulčarjeve Mime, naučile žene oficirjev JLA, ki so tam stanovale. Takrat je bilo med oficirji še veliko Slovencev. Spomnim se priimkov Knap, Fabris, Kocmur, Batistič, Česen, Ozimek, Andolšek … Ženske so napekle piškotov, priložile kakšno karamelo ali celo pomarančo in tako je lahko Dedek Mraz po predstavi obdaril vaško otročad do 4. razreda OŠ. Pri tem so mu pomagale vile in palčki. Vsak je dobil škrnicelj z darilom, še prej pa je moral Dedku Mrazu odgovoriti na kakšno vprašanje ali zapeti kakšno pesmico, če se ni zaradi treme in od strahu pred gosto brado že prej razjokal ali celo ušel.Po uspešni predstavi in obdaritvi v Domu JLA smo se slikali na betonskem plesišču pred kegljiščem – kuglano. Videti je, da tisto leto pred novim letom še ni bilo snega.
Od leve proti desni stojijo nastopajoče:
Marija Zakrajšek – KoščakovaGordana Pugelj,1- Ljubica Pirc – Mazejeva,
- Francka Hiti – Zogarjeva,
- Marinka Mulc – Korenova (Rdeča kapica),
- Anica Vučenovič – Tončetova,
- Olga Mazi – Lojzetova.
Na tej sliki smo spoznali manjši del nastopajočih. Spodaj čepijo:
- Jože Mazij – Matevžev,
- Tone Mazij – Matevžev (lovec),
- Lojze Mazij – Lojzetov.
V drugi vrsti so zadnje tri na desni deklice:
- Marija Dobravec – Klančarjeva,
- Vladimira Anzeljc – Petronova,
- Dragica Šiftar – Škajževa – z zvezdico v laseh.
Babice in volka iz igrice ter ostalih palčkov, škratov, vil, snežink, Dedka Mraza in drugih otrok z mamicami nismo prepoznali. Verjetno so iz oficirskih družin. Otroci držimo v rokah darilne škrniceljne in najbrž komaj čakamo, da jih bomo lahko odprli.
Slovarček:
- škrnicelj: papirnata vrečka
Viri:
- Marinka Lazić – Korenova
Kraj: Velike Bloke
Datum: pred novim letom 1960
Avtor: neznan
Zbirka: Marinka Lazić
Skenirano: 27. 11. 2015
Oblika: fotografija
Dopolnjeno:
Stare slike 
Ob pripravah na nastop bloškega Mešanega pevskega zbora v občini Log-Dragomer v letošnjem januarju sem se srečal s predsednico tamkajšnjega KD Kosec go. Anico Vengust.Besede so hitro nanesle na naše Stare slike in glej slučaj! Anica se je včasih pisala Mandič in njihova družina je stanovala v Vel. Blokah, ker je bil oče oficir. Do četrtega razreda OŠ je hodila v šolo v Novi vasi. Njena pokojna mama Marija nas je tudi učila igrico in na nastopu prevzela vlogo Dedka Mraza.Anica je prva deklica z leve v drugi vrsti na detajlu z Dedkom,deček na desni ob njej s širokokrajnim klobukom je njen brat Radomir. Prepoznala je tudi žensko na levi ob Dedku,Milico Pugelj, ki gleda svojo hčerko Gordano,prvo z leve,ki torej ni Koščakova Marija, kot smo mislili. Prva ženska na desni z očali je Fani Bavčar. Ostali smo kot prvotno napisano,oz. še neprepoznani. Anica hvala!
Všeč mi jeVšeč mi je
Bližajo se decembrski prazniki, ponovno sem pogledal lepo fotografijo, posneto pred dobrimi 60.leti.Spomnil sem se dekleta- visokorasle vile v belem desno od Dedka Mraza. Julka Srnel- Srnelova iz Velikih Blok je bila to, kar mi je potrdila njena soseda Korenova Marinka, ki je igrala Rdečo kapico.
Všeč mi jeVšeč mi je