1970 Cerknica – Šentkovi in Cibkovi sadijo krompir
Pomlad je čas za pripravo njiv in tudi za sajenje krompirja. Dober gospodar tega ni smel zamuditi.
Konja imata na vratu komata. Komat ima notranji del iz usnja, ki se imenuje lipkis. Komat je napolnjen z žimo, zato da konja ne ožuli pri vpregi. Konja sta povezana na voz preko štange (oje) in stranskih kjeten (verig). S strani je bila vprega povezana na driklc. Po pripovedovanju Šentkovega ata, so driklce včasih uporabljali tudi pri vaških pretepih.
Voz je sestavljen iz prve in zadnje preme. Prva prema ima trakel (na njej je pouza), ridof in ročico za bremzanje (zaviranje). Med prvo in drugo premo je sura (okrogla ranta, premera cca 15 cm in dolžine 4 m). Sura je bila iz lesa bresta ali jesena. Zadnja prema ima tudi ročico za bremzanje (zaviranje). Na vozu so dile za dnu (deske) in prluge (stranske deske) ob ročicah.
Prva in zadnja prema sta bili narejeni iz brestovega lesa (Ulmus spp.), ki je izredno trd in žilav. Včasih so uporabljali tudi les jesena (Fraxinus spp.), ki ima prav tako visoko žilavost. Vendar je bilo treba tu uporabiti le veliki jesen (Fraxinus excelsior). Tisti, ki je rasel ob potoku (Fraxinus ornus), ni imel enako dobrih lastnosti. Ali kot je rekel Šentkov ata:”Tisti les je preveč žleht“.
S konji, plužno in plugom so takrat sadili krompir pod brazdo. Tako njiva po posaditvi ni imela značilnih grobov (nasipov) in jamlčov (jarkov), kot so danes ob strojnem sajenju. Pravo obliko so dobili šele potem, ko so prvič okopavali krompir.
Na vozu so z leve proti desni:
- Franc Žnidaršič – Šentek,
- Risova Aga,
- Francka Žnidaršič – Šentkova,
- Matija Obreza – Cibkov,
- Tatjana Nared,
- Runčeva Ana.
Slikali so se na novi cesti (Cesta 4. maja). V ozadju sta Bajčkova in Žovitova hiša.
Poleg Runčeve mame je na vozu plužna. To je pripomoček, ki so ga uporabljali pri oranju in pri sajenju krompirja. Plužna je imela dve kolesi, eno je bilo večje, drugo pa manjše. Tako je eno kolo šlo po vrhu, drugo pa po jamlču (jarku).
Plužna na sliki je ena redkih stvari, ki je Šentkovim ostala po požaru leta 1943, ki so ga povzročili Nemci. Ob napadu na Cerknico so Šentkovi prav takrat kopali krompir na njivi v Ušivku. Tako jim je ob srečnem spletu okoliščin (če lahko ob tej tragediji sploh lahko tako rečemo) ostal voz z voli in krompirjem. Pa s plužno, seveda.
Viri:
- Vinko Žnidaršič – Šentek
Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Matjaž Žnidaršič
Skenirano: 2. 2. 2011 (Matjaž Žnidaršič)
Oblika: skenirana datoteka
Stare slike 
Ročici za bremzanje (zaviranje) se je reklo tudi žlajf.
Všeč mi jeVšeč mi je
Imeniten prispevek!…
Včasih so rekli tudi “plužna kulca”, “plužna” je potem najbrž okrajšava. Spomnim se tudi še lesene plužne. Če sem prav razumela, je driklc tisto, čemur v Loški dolini rečemo vaga. Imenitno s ej ebilo peljati na suri in na povelje voznika žlajfati po klancu navzdol…
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala Milena.
Bo držalo, driklc je lahko tudi vaga.
Ja, žlafanje je bilo pa prav posebno doživetje. Sploh, če smo z Javornika vozili les. Še posebno klanec Polanšček je bil zanimiv.
Všeč mi jeVšeč mi je
Driklc ni isto, kot vaga. Vaga je fiksno pritrjena konec trikota na začetku štange. Na obeh straneh so železne kljuke, na te kljuke pa se obesi drikelce. Vaga je samo ena in spada k vozu, drikelca sta pa dva, to je pa oprema voza. (To je pač stara šola.)
Všeč mi jeVšeč mi je
Pri nas doma na Blokah smo vsem trem rekli vaga. Ne vem pa, če so jih tudi drugi Bločani tako imenovali.
Všeč mi jeVšeč mi je
Preveril pri strokovnjaku. Sta dve vrsti vage. Ena je tista, ki je na prvi premi na vozu in je fiksna. Druga pa je tista, ki se je uporabljala pri oranju. Vaga je bila postavljena pred plužno, v primeru, če sta plužno vlekla dva konja. Tu je bila vaga narejena tako, da je v primeru, da je bil en konj močnejši od drugega, se je dalo vago ustrezno nastaviti. To vago so uporabljali tudi pri klanju goveda.
Pozabil sem omeniti še pripomoček, ki ga ima Cibkov Matija v roki – gajžlo.
Vsem pa hvala za komentarje. Verjetno bi se našel še kakšen del voza.
Še to: pri kopanju krompirja se ni uporabljal plug, ampak ljemež.
Všeč mi jeVšeč mi je
Zanimivo, zmeraj sem mislila, da je vaga tista reč, ki se obesi na kljuko na prvi premi voza in potem vanjo zapreže žival, torej driklc – te besede nisem še nikoli slišala.
Všeč mi jeVšeč mi je
Drikelcu smo pri nas rekli tudi vašca.
Če je voz vlekel en sam konj si ga lahko vpregel brez driklca-vašce.
Všeč mi jeVšeč mi je
Morda mala vaga ali vašca?
Všeč mi jeVšeč mi je
Na Velikem vrhu na Blokah sta se hudo sporekla soseda.Enemu je pod roko prišel tudi driklc pa je padlo po hrbtu soseda.” Tako se ne dela,to je moralo boleti !” so po tepežu oštevali napadalca vaščani. Ta se je pa izvijal :”Saj ga nisem na polno, sem vendar mal zadržal na koncu!” Drklc je na koncu kar lepo okovan in sodnija na Rakeku je imela polne roke dela.
Všeč mi jeLiked by 1 person
Besede “šrange” še nisem zasledil.
Pod, dira, rujtlce, žrd, poripnik, wutka, gumar, tajsl, parizar……… pa še kaj bi se našlo okoli kmečkega voza, ki gredo v pozabo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Lep in zanimiv opis voza kajpa iglica morda bo marsikomu sinilo v pomislek.Pa morda drugic kaj vec o iglici.
Všeč mi jeVšeč mi je
Spominjam se da smo rekli Sezonovi Ivani iz Velike Gase furman brez iglice zakaj ? morate pa sami uganiti.
Eno leto so se pa Otavski fantje pripeljali na nabor { vstirngo} v Cerknico z lepo okrasenim vozom in parkirali na Zumrovemu vrtu blizu kozolca in se sli odzejat k Zabukovcu mi mulci smo jim pa istaknili iglice pri kolesih.
Vsi veseli in okajeni so se nalozili na voz pognali konje in ojej kolesa so odletela iz osovin.
Všeč mi jeLiked by 1 person