1937 Grahovo – Piknik pri grahovski Fužini
Je že tako, da jo vedno najslabše odnese tisti, ki je najmanj kriv. Ime mu je bilo Bruno. Bil je majhen roza pujsek, ki je rad jedel. Komaj je prišel na svet, že je pogledal smrti v obraz. Bila je plešasta in neobrita. Njene velike roke so ga zgrabile navsezgodaj zjutraj in mu zarile nekaj jekleno ledenega v vrat. Vse se je zgodilo tako hitro, da je bilo konec, še preden je dojel, kaj se dogaja. Njegov vroča, rdeča kri je špricala iz žile, kapljala na tla in poškropila sveže oprano tuto smrti. Potem je prišel Jovo in ga odpeljal na toplo, ampak Bruno tega ni več vedel. Nataknili so ga na kol in vrteli nad ognjem, dokler njegova nežna kožica ni bila več roza, temveč rjavo hrustljava. Jovo ga je odnesel čez cesto, kjer so ga postavili na praznično mizo. Bruno je končal na Đurđevdanski pogrnjeni mizi.
Na ta dan so se pred grahovsko fužino zbrali orožniki, financarji in drugi pomembni krajani z ženami, da bi skupaj praznovali. Manjkal ni niti pes.
Slika praznične mize in udeležencev praznovanja je nastala pred grahovsko Fužino. Grahovo se je nekoč preživljalo s kmetijstvom, gozdarstvom in prevozništvom. Bilo je nekaj obrtnikov, predvsem kovačev in kolarjev. Pomembna obrtna delavnica je bila grahovska Fužina. Še danes stoji pod zajezenim potočkom. Stavba je dvonadstropna. V kleti so bile obrtne delavnice, v nadstropju pa stanovanjski prostori do katerih se je dostopalo po dveh stopniščih. Nekdaj je bilo tu zaposlenih do pet delavcev, delali pa so tudi vsi moški člani družine. Prvi lastniki so se pisali Ošaben, zaradi slabega gospodarjenja pa je posestvo sredi 19. stoletja prešlo v posest družine Drobnič z Bloške planote. Zadnji grahovski fužinar Ivan Drobnič je bil ubit leta 1943, potomci pa z dejavnostjo niso nadaljevali.
Domačija Fužina obsega naslednje stavbe: osrednjo stavbo fužine s kovačijo in mlinom, kozolec, gospodarsko poslopje, kaščo in ribnik.
Kaščo je leta 1961 uničil požar, na ruševinah pa je rekonstruirana nova. Veliko muzejskega gradiva je zbrala nekdanja lastnica Tončka Drobnič.
Poslopje je staro tristo let. Zaščiteno je kot naravni in kulturni spomenik in opredeljeno kot muzej na prostem. Notranjski muzej je to domačijo odkupil leta 1996 s finančno podporo Občine Cerknica.
Financarske in orožniške žene so imenitno napravljene. Je le bil denar pri hiši.
Lepo je vidno stopnišče, ki vodi v stanovanjske prostore. Na njem so otroci v veselem pričakovanju, ograjo pa krasijo nageljni v starem loncu.
Moški v sredini, stoji v drugi vrsti, v svetli obleki in s kravato, je znani cerkniški zdravnik dr. Pušenjak.
Manjkala nista niti godec in lovec.
S podatki, ki so bili v pomoč, lepo opremljena fotografija.
Sem se pa precej namučila, da sem našla karkoli o grahovski Fužini. Na spletu ni skoraj nič in treba je bilo po starem – vzemi knjigo v roke in išči.
Viri:
- http://www.blaceinfopress.rs/toplicki-okrug/blace/durdevdanski-obicaji-danas-se-bere-durdevdansko-cvece/
- Kolenc, D. Dober dan, Krpanova dežela. Postojna: Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem: Postojnska jama, turizem, 2006 ([Medvode]: Premiere).
- http://www.notranjski-muzej.si/enote/enote.html
Kraj: Grahovo
Datum: 6. maj 1937
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Urbas
Skenirano: 8. 4. 2016
Oblika: fotografija
Stare slike 
Prisotni so se postavili na spodnji strani hiše, kjer je bila kovačija.
Danes je ta lokacija takoj za novim gasilskim domom PGD Grahovo samo struga potoka je vmes. Stopnišča in ganka ni več.
Moški v črnih uniformah so bili financarji v svetlih pa žandarji oziroma orožniki.Ženske v klobukih so bile njihove žene.
Imam tudi nekaj imen oseb prepoznanih na sliki .
Všeč mi jeVšeč mi je
Kakršni koli dodatni podatki so zelo zaželjeni. Lahko jih napišete v komentar ali pošljete na info@cerknica.org, da bomo prispevek lahko dopolnili.
Všeč mi jeVšeč mi je
Po podobi sodeč, je zgoraj drugi z desne morda Kralj iz Cerknice, oče od Borisa in Marjana. Sicer ga nisem poznala, je pa zelo podoben Marjanu. Živeli so tista leta v Cerknici in je bil financar.
Všeč mi jeVšeč mi je
Dobro ste opazili.
Ostale prepoznane bom sporočil takoj ko bo mogoče.
Všeč mi jeVšeč mi je
Danes mi je gospod Leon Bell iz Grahovega prinesel spisek oseb na fotografiji, ki jih je prepoznala njegova 88-letna mama Marija. To so (vedno od leve proti desni):
1. segment:
sedijo spredaj:
1. Micka Gornik — Mežnarjeva,
2. Pepca Drobnič — Fužinska,
4. Ivanka Mele — Tomšičeva,
5. Tončka Drobnič — Fužinska,
6. Ivanka Gornik — Mežnarjeva;
stojijo:
1. Francka Drobnič — Fužinska in
Stane Novljan — učitelj (skrajno desno zgoraj).
2. segment:
sedijo spredaj:
1. Šiljegovićev otrok,
2. Šiljgovičeva žena,
druga vrsta.
1. Andrej Šega (pokrit s klobukom)– Veselov,
2. Franc Drobnič (Fužinski),
3. dr. Stanko Pušenjak,
4. Namešković (žandar),
5. Velokonja (žandar),
7. Šiljegovič (žandar),
zadaj na stopnicah:
1. gospa Velikonaj (žandarjeva žena),
2. Anton Bell (pokrit s čepico),
4. Ana Bell.
3. segment:
spredaj:
4. Anton Gornik — s harmoniko (Uleč),
zadaj:
3. Martin Kralj (Marjanov in Borisov oče).
Družina Šiljegović je bila ubita med napadom nemških štuk na Grahovo.
Zahvaljujem se gospej Mariji Bell.
Všeč mi jeVšeč mi je
Tudi jaz se zahvaljujem. Lepo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Micka Gornik je mama od lastnika slike Toneta Urbasa.
Všeč mi jeVšeč mi je