1963 Unec – Zadružna košnja
Kosci na zadružni košnji na Starem gradu nad Uncem so si malo oddahnili. Prav lahko, da so košnjo za ta dan že zaključili, saj je pred njimi flaškon vina, nekaj koscev pa ima v rokah steklene kozarce.
Na fotografiji je le polovica od okoli 20 koscev, ki so se leta 1963 udeležili košnje na Starem gradu.
Kmetijska zadruga Unec je imela tudi ekonomijo (nacionalizirano Matičiču; nekdanja posest trgovca in gostilničarja Ribariča). Ukvarjala se je z rejo prašičev, pitanjem govedi, tudi piščancev in s konji za prevoz. Na nacionaliziranih in v zaplembah pridobljenih zemljiščih so letno pridobili okoli 130 voz krme (seno, otava), pridelovali so tudi krompir, pšenico, ječmen, koruzo, oves in krmne rastline.
Eden travnikov se je nahajal na severnem pobočju Starega gradu, hriba nad Uncem. Košnja tega travnika je bila za kraj tradicionalno velik družabni dogodek, ki so se ga udeležili številni kosci z Unca, Slivic, Ivanjega sela, Rakeka pa tudi od drugod. Že prejšnji večer so na vrh travnika postavili flaškon vina (po slikah sodeč je držal več kot 10 litrov); in še v noči so se pod Stari grad podali najbolj gajstni kosci, saj je tisti, ki je prvi prikosil na vrh, dobil flaškon kot zasluženo nagrado, ki pa so jo popili v družbi sokoscev.
Sam sem se večkrat pomeril s starimi mački košnje na Starem gradu, saj me je oče že pri 14 letih opremil s koso, da sem mu pomagal pri košnji. Bilo je nekaj najbolj groznega, ko me je budil ob štirih zjutraj, da sva šla kosit. Na moje moledovanje, da bova šla kosit proti večeru je le odmahnil: “Rosa je zjutraj!”
Ko so kosci končali svoje delo, so se na travnik podale grabljice, ki so najprej razmešale rede, popoldne in naslednje dni pa je sledilo sušenje in spravilo sena, ki so ga po strmem bregu navzdol vlačili na vejah, naloženih s senom. Če se prav spomnim, so večje veje naložene s senom navzdol vlekli tudi s traktorjem, ki je zaradi velikega nagiba terena na srečo končal svojo pot brez posledic v večjem grmu.
Grabljice na fotografiji:
- Dragica Urbas por. Jurca, Slivice,
- Žust, Unec,
- neprepoznana.
Leva skupina:
- Hlad, Unec (Hribce),
- Jože Jernejčič, Slivice,
- Petrič, Unec (Nova vas),
- Mesar, Ivanje selo.
Desna skupina:
- Janez Gnezda, Unec,
- Ivan Svet, Dolenja vas,
- neprepoznan,
- Franc Perko st., Slivice,
- neprepoznan,
- Marjan Brzek, Unec,
- Franc Ivančič, Unec (Nova vas).
Slovarček:
- flaškon: velika opletena trebušasta steklenica, pletenka,
- gajsten: zagret, z vnemo,
- stari mački: izkušeni, preverjeni.
Prispevek je napisal: Franc Perko.
Kraj: Unec
Datum: 1963
Avtor: Franc Perko
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 13. 12. 2016
Oblika: 2 fotografiji
Stare slike 
Vaša pripomba o zgodnjem vstajanju me je spomnila na pripoved o nekem Tuoncu iz Prezida:
Bil je še mlad fant in tistikrat se je v gostilni zadržal krepko čez polnoč. Zdelo se mu je, da je komaj zatisnil oči, ko ga je že klical oče: “Ajde, Tuonc, ptička že poje, vstani, gremo kosit!!”
” Ooooo…, ” je potožil zaspaniTuonc, ” lahko je ptički! Ona se lahko naspi, ko ima tako majhno glav’co!”…
Všeč mi jeVšeč mi je
O, kaj takega se je pa kar dogajalo. Moj mož, takrat je bil še lejdik je prišel zjutraj previdno domov, da ga oče ne bi opazil, ta pa ga je čakal pred hišo z dvema kosama. Eno je dal zaspanemu sinčku rekoč, ala Tonček gremo v Log kosit. Samo koso na ramo in so šli.
In še imena: Petrič Martin, Mesarjev Fronc, in Žust Marija ( Žustava Micka)
Všeč mi jeVšeč mi je