Skip to content

1999 Rakov Škocjan – Miklova Zala 40 let pozneje

26. 01. 2017

16111997822. septembra 1999, 40 let po krstni uprizoritvi baleta Miklova Zala, so se sodelujoči pri predstavi zbrali v Rakovem Škocjanu.

Pa recimo še kakšno o Jakobu Sketu (1852 – 1912), ki je več kot polovico svojega življenja preživel v Celovcu. Njegov življenjski sen, da bi postal profesor na univerzi v Gradcu, se mu ni uresničil. Bil je vseskozi odličen dijak in leta 1878 dokončal študij klasičnega jezikoslovja ter slovenščine in nemščine z doktoratom. Kot častnik je bil nekaj mesecev v Bosni, ki jo je okupirala Avstrija. Po vrnitvi je zaprosil za razpisano profesorsko mesto na Dunaju, a ga ni dobil in postal je stalni profesor na celovški gimnaziji.Od leta 1883 do smrti je bil odbornik Družbe sv. Mohorja in zadnje leto (1911/12) tudi njen ravnatelj. Marsikateremu slovenskemu pisatelju je pomagal do prepoznavnosti. Pri Mohorjevi družbi sta svoji deli izdala tudi Ivan Cankar (Troje povesti) in Ksaver Meško (Mladim srcem), za kar ima največ zaslug prav Sket.

Miklova Zala spada med klasična dela slovenske književnosti in je hvalnica pradedom. Kot je zapisal pisatelj sam v dodatku ob koncu povesti: »Marsikateri narod bi bil že obupal in se vdal neverniku, se odrekel svoji veri in domovini; ali ju­naški slovenski očetje so se borili vztrajno in pogumno za naj­svetejše svetinje, za vero in svojo domovino. Zatorej gre vam, slavni slovenski pradedje, večna hvala in čast, da ste se, kakor neužugani vitezi bojevali skupno za našo vero in našo lepo domo­vino.«

161119978-001

Zgoraj:

  • prvi z leve je vsem znani Matjaž Tanko,
  • poleg njega Vida Brecelj,
  • Milena Richly,
  • za njo Polde Frelih,
  • Meta Štefančič,
  • Nada Bencek,
  • med njima Srečo Richly,
  • Ciril Rudolf,
  • Marija Rudolf.

V drugi vrsti:

  • gospa z očali je Janja Romac,
  • levo od nje pa Vida Strohsack.

V spodnji vrsti:

  • prvi z leve Emil Bombač,
  • za njim Minka Grbec.

161119978-002

  • Prva z leve zgoraj je Simona Rudolf,
  • zadnji Miro Steržaj,
  • pred njim Franci Steržaj.
  • V rožnati bluzi je Milica Nabergoj,
  • zadaj levo pa njen mož Mile.

161119978-003

Zgornja vrsta:

  • Anica Žnidaršič,
  • Tone Grebenc,
  • neznana,
  • žena Staneta Kovšce,
  • Stane Kovšca,
  • Tilka Kranjc.

Spodaj:

  • S čepico Mirko Vidrih.

161119978-004

Zgornja vrsta:

  • dve neprepoznani,
  • Marica Pirman por. Uršič,
  • Viktor Žnidaršič,
  • Franci Mazi.

Spodaj:

161119978zBistveni podatki za pisce starih slik.

Viri:

Kraj: Rakov Škocjan
Datum: 22. september 1999
Avtor: neznan
Zbirka: Tomažičeva Anica, roj. Vidrih, por. Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija

Advertisements
7 komentarjev leave one →
  1. 26. 01. 2017 07:35

    Tudi v Starem trgu so sredi petdesetih let postavili na oder Kulturnega doma Miklovo Zalo in predstavo večkrat ponovili. Če se prav spomnim, je naslovno vlogo igrala učiteljica Rozka Berglez, doma iz Begunj, ki je takrat začela poučevati v Loški dolini. Drugih igralcev se žal ne spomnim več.

  2. Anajedrt permalink
    26. 01. 2017 10:33

    Med Simono Rudolf in Mirom Steržajem sta Majda in Marjan Šušteršič iz Rakeka.

  3. Tatjana permalink
    26. 01. 2017 21:45

    Prva fotografija: desno od Minke Grbec so Marica Košir, Anita Albreht ( sedaj Caruso) in Janko Košir
    Druga fotografija: levo od Mileta Nabergoja je Janez Steržaj
    Tretja fotografija: Tone Grbec ( ne Grebenc)
    Četrta fotografija: spodaj skrajno levo je ga. Svet ( Lukova)
    Toliko za sedaj……….jutri grem po informacije in se verjatno ponovno oglasim.

  4. francmazi permalink
    27. 01. 2017 21:07

    Na tem srečanju mi je Matjaž Tanko povedal, da je prvič javno nastopil kot šolar prav v Kulturnem domu na Rakeku.
    Neprepoznani gospe levo od Marice Pirman, por. Uršič: Mija Pirc s Škocjanske poti in levo od nje Marija Vidrih iz Vrtne ulice.

  5. Tatjana permalink
    27. 01. 2017 22:40

    Druga gospa desno od gospe Strohsack je Katja Kotnik
    Levo od Toneta Grbca je gospa Pregelj (por. Žnidaršič, žena Viktorja Žnidaršiča).
    Ženi g. Kovšca je ime Milka
    Ga. Svet je ime Ljudmila.

  6. Ivanka Gantar permalink
    28. 01. 2017 16:31

    Hvala, Tatjana. Saj Vido sem napisala, Grbec je pa moja tiskarska napaka.

Trackbacks

  1. 1959 Rakek – Miklova Zala | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: