1999 Rakov Škocjan – Miklova Zala 40 let pozneje
22. septembra 1999, 40 let po krstni uprizoritvi baleta Miklova Zala, so se sodelujoči pri predstavi zbrali v Rakovem Škocjanu.
Pa recimo še kakšno o Jakobu Sketu (1852 – 1912), ki je več kot polovico svojega življenja preživel v Celovcu. Njegov življenjski sen, da bi postal profesor na univerzi v Gradcu, se mu ni uresničil. Bil je vseskozi odličen dijak in leta 1878 dokončal študij klasičnega jezikoslovja ter slovenščine in nemščine z doktoratom. Kot častnik je bil nekaj mesecev v Bosni, ki jo je okupirala Avstrija. Po vrnitvi je zaprosil za razpisano profesorsko mesto na Dunaju, a ga ni dobil in postal je stalni profesor na celovški gimnaziji.Od leta 1883 do smrti je bil odbornik Družbe sv. Mohorja in zadnje leto (1911/12) tudi njen ravnatelj. Marsikateremu slovenskemu pisatelju je pomagal do prepoznavnosti. Pri Mohorjevi družbi sta svoji deli izdala tudi Ivan Cankar (Troje povesti) in Ksaver Meško (Mladim srcem), za kar ima največ zaslug prav Sket.
Miklova Zala spada med klasična dela slovenske književnosti in je hvalnica pradedom. Kot je zapisal pisatelj sam v dodatku ob koncu povesti: »Marsikateri narod bi bil že obupal in se vdal neverniku, se odrekel svoji veri in domovini; ali junaški slovenski očetje so se borili vztrajno in pogumno za najsvetejše svetinje, za vero in svojo domovino. Zatorej gre vam, slavni slovenski pradedje, večna hvala in čast, da ste se, kakor neužugani vitezi bojevali skupno za našo vero in našo lepo domovino.«
Zgoraj:
- prvi z leve je vsem znani Matjaž Tanko,
- poleg njega Vida Brecelj,
- Milena Richly,
- za njo Polde Frelih,
- Meta Štefančič,
- Nada Bencek,
- med njima Srečo Richly,
- Ciril Rudolf,
- Marija Rudolf.
V drugi vrsti:
- gospa z očali je Janja Romac,
- levo od nje pa Vida Strohsack.
V spodnji vrsti:
- prvi z leve Emil Bombač,
- za njim Minka Grbec.
- Prva z leve zgoraj je Simona Rudolf,
- zadnji Miro Steržaj,
- pred njim Franci Steržaj.
- V rožnati bluzi je Milica Nabergoj,
- zadaj levo pa njen mož Mile.
Zgornja vrsta:
- Anica Žnidaršič,
- Tone Grebenc,
- neznana,
- žena Staneta Kovšce,
- Stane Kovšca,
- Tilka Kranjc.
Spodaj:
- S čepico Mirko Vidrih.
Zgornja vrsta:
- dve neprepoznani,
- Marica Pirman por. Uršič,
- Viktor Žnidaršič,
- Franci Mazi.
Spodaj:
- Skrajno desno sta Renata in Mirko Rebolj.
Bistveni podatki za pisce starih slik.Viri:
Kraj: Rakov Škocjan
Datum: 22. september 1999
Avtor: neznan
Zbirka: Tomažičeva Anica, roj. Vidrih, por. Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija
Tudi v Starem trgu so sredi petdesetih let postavili na oder Kulturnega doma Miklovo Zalo in predstavo večkrat ponovili. Če se prav spomnim, je naslovno vlogo igrala učiteljica Rozka Berglez, doma iz Begunj, ki je takrat začela poučevati v Loški dolini. Drugih igralcev se žal ne spomnim več.
Všeč mi jeVšeč mi je
Med Simono Rudolf in Mirom Steržajem sta Majda in Marjan Šušteršič iz Rakeka.
Všeč mi jeVšeč mi je
Prva fotografija: desno od Minke Grbec so Marica Košir, Anita Albreht ( sedaj Caruso) in Janko Košir
Druga fotografija: levo od Mileta Nabergoja je Janez Steržaj
Tretja fotografija: Tone Grbec ( ne Grebenc)
Četrta fotografija: spodaj skrajno levo je ga. Svet ( Lukova)
Toliko za sedaj……….jutri grem po informacije in se verjatno ponovno oglasim.
Všeč mi jeVšeč mi je
Na tem srečanju mi je Matjaž Tanko povedal, da je prvič javno nastopil kot šolar prav v Kulturnem domu na Rakeku.
Neprepoznani gospe levo od Marice Pirman, por. Uršič: Mija Pirc s Škocjanske poti in levo od nje Marija Vidrih iz Vrtne ulice.
Všeč mi jeVšeč mi je
Druga gospa desno od gospe Strohsack je Katja Kotnik
Levo od Toneta Grbca je gospa Pregelj (por. Žnidaršič, žena Viktorja Žnidaršiča).
Ženi g. Kovšca je ime Milka
Ga. Svet je ime Ljudmila.
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala, Tatjana. Saj Vido sem napisala, Grbec je pa moja tiskarska napaka.
Všeč mi jeVšeč mi je