1964 Iga vas – Hribarjeva mama in ata

Toda mama Marija ni znala samo kuhati, peči pecivo in potice – tudi razne posebnosti kot je ocvrta košarica iz omletnega testa – ampak tudi plesti, celo lozn jakne, pa tudi šivati na roke in na stroj – in še marsikaj.

Imela je dober posluh in vnukinja se na peči ni in ni naveličala poslušati ljudske balade o hudobni materi … To je pesem, ki jo je zapisal že Stanko Vraz in je znana po vsej Sloveniji v raznih variantah, motiv pa poznajo tudi drugi evropski narodi. Besedilo, kot ga je pela mama s slike, gre takole:

Jožica še vedno zna to pretresljivo pesem, ki jo je v otroštvu naučila “star’mamá”. V prilogi tega prispevka je posnetek njenega petja, kot ga je napravil Miloš Toni 12. julija letos na Medgen centru v Starem trgu.

Ob srhljivi vsebini človek pomisli, kako so včasih mogli zlagati, peti in poslušati take pesmi – ampak ali smo v današnjem času kaj drugačni? Ali nikoli ne gledamo dram, grozljivk, kriminalk na tv? Ali ne jočemo ob dramskih uprizoritvah v gledališču in ob branju knjig? Tudi če nas nič od tega ne doseže, so dovolj že vsakodnevna poročila, polna nasilja, krutosti in prevar …

 Andrej in Marija Hribar sta imela pet otrok: Andreja, Marijo, Ivana, Francko in Pepco. Nista se čisto natanko držala ljudskega priporočila glede tega, kako je treba spravljati otroke na svet: “Najprej pesterno, potem gospodarja, nato pa še nekaj otrok …” A jima je vseeno lepo uspelo.

Ali je pel tudi stari oče Andrej Hribar, ne vemo, gotovo pa je vsaj včasih poslušal ženino petje in mogoče tudi druge. Bil je velik veseljak, kar naprej se je smejal in si izmišljal pravljice in zgodbe, ki jih je pripovedoval otrokom. Ena se je začela takole:

“Ko sem bil jaz še mlad, sem pri enemu služil, kjer so imeli zajce. Smo jih gnali na pašo, pa sem jih postavil v vrsto in ukazal: ” Aptaht!Fergaterung !”…in tako naprej. Bil je avstrijski vojak in od tam je prinesel nekaj nemških besed, ki jih je znal spretno vplesti v svoje zgodbe …

Še prej, ko je bil še v Žerovnici, star kakih šestnajst let in so starši ravno prodali vole, sta s sovaščanom vzela denar, šla na ladjo in se odpeljala v Ameriko … Od tam sta poslala sporočilo domov, naj nič ne skrbijo in da bosta zaslužila in pošteno vrnila sposojeni denar. Res sta čez čas prišla domov in o vrnitvi je Andrej takole povedal: ” Sva kupila sodček vina in en žakelj bonbonov, pa sva jih trosila mulcem …” Potem je šel še enkrat v Ameriko in za njim je šlo tudi dekle, s katero se je potem poročil – stara mama s slike.

Včasih je pripovedoval, kako je Jurčkov stric v Žerovnici imel veliko sadja, a ker so mu ga mulci kar naprej rabutali, je prinesel posteljo na vrt, da bi vahtal svojo češpljo … Mulci pa so ga v spanju s posteljo vred odnesli drugam, potem na drevo privezali štrik in z njim otresli češplje. Se je stric zbudil, ni bilo nikjer nič sadja več …” Ali so jih imeli za ušesi, tale Hribarjev uače …!