1972 Velike Bloke – Izdelava zobotrebcev

Slika je iz Velikih Blok in je nastala okrog leta 1972 ter bila objavljena v koledarju. Na sliki so sosede:

Škajžava Meri cepi,

Zogarjeva Francka (Hiti) sedi pri peči,

Zinkina Mama Marija Modic sedi na peči.

Spomini moje tete, ki je že kot otrok izdelovala zobotrebce in jih nosila prodajat. Med sliko in zgodbo je povezava, saj so zobotrebce delali povsod več ali manj enako. Žal teta nima nobene slike iz tistega časa.

Moja 97-letna teta se še danes živo spominja, kako so nosili prodajat zobotrebce iz Osredka na Rašico na dolenjsko stran. V jerbas so zložili 1000 kosov butaric zobotrebcev, na glavo dali svitek in nanj jerbas. Potem pa pot pod noge v štiri ure hoda oddaljeno Rašico. To se je dogajalo krog leta 1932/33. Doma je imela za zajtrk malo bolj zabeljene žgance, da so ji dale moč za dolgo pot. Ona in še dve Baragovi sovaščanki so šle iz Osredka čez greben v Krvavo Peč in od tam dalje proti cilju. Med potjo so se ustavile pri sorodnikih. In če so tam dobile kislo mleko s kruhom ali skuhane suhe hruške in kruh, so bile zelo vesele. Na Rašici jim je trgovka preverila število zobotrebcev v butaricah, kajti moralo jih je biti točno 50. Nikoli niso dobile denarja. Namesto denarja so v jerbase naložile koruzno moko. Potem pa spet svitek in jerbas na glavo pa brž proti domu, tako da so bile še pred nočjo doma.

Pa še nekaj besed o sami izdelavi zobotrebcev v Osredku. Otroci so si morali sami nabrati leskove palice. Potem je ata to razrezal na točno določeno dolžino – zacahnala mu jih je prej hči Marija. Nastali so majhni koščki v obliki valja (čok’ki). Te koščke je bilo treba z nožem razklati na enakomerno debele paličice oziroma “klinčke”- to je včasih delala tudi mama. Nato pa so otroci te “klinčke” obrezovali s posebnimi ukrivljenimi nožički (nož’čki), narejenimi prav za to delo. Končane zobotrebce so morali našteti in jih po 50 kosov povezati v butarico (šopek). Povezani so morali biti s posebej za zobotrebce namenjeno zeleno nitko (štreno).

Delali so cele zimske večere. Marija, ki je bila 11 let starejša od najmlajšega brata Alojza, se spominja takole. Ata je ukazal: ”Pojdi zibat in se učit, ali pa zobotrebce delat!”. Dojenčka zibala bi zelo rada, ampak ji učenje ni dišalo, tako je izbrala zobotrebce. Ko so naredili dovolj zobotrebcev, so šli v prodajo. Kasnejša leta so jih odkupovali tudi v trgovini pri Svetem Vidu. Tu je bilo veliko bližje, pa še več stvari so lahko dobili v zameno. Tu so poleg moke dobili tudi petrolej, košček mila in celo blago za obleke. Delati je bilo treba celo zimo, da je bilo dovolj denarja za blago ene nove obleke, katero jim je sešila njihova mama.

Škajžava Meri (Meri Mlinar) cepi leskove koščke (čok’ke) na paličice (klinčke), ki jih je bilo treba še ošiliti za zobotrebce.

Marija – Mica Modic že obrezuje klinčke v zobotrebce. Sedi na peči in dela. Največkrat so to delali na vogalih mize, da je imela roka oporo.

Slovarček:

• jerbas: velika pletena okrogla košara z ravnim dnom in dvema manjšima ročajema, za nošnjo na glavi
• zacahnati: odmeriti in zarisati

Viri:

• Marija Obreza, zgodba
• Jože Obreza, slika

Kraj: Velike Bloke
Datum: 1972
Avtor: neznan
Zbirka: Jože Obreza
Skenirano: 4. 3. 2015
Oblika: kopija fotografije