1940 Rakek – Nova župnija
31. decembra 1939 je časopis Slovenec objavil pričujočo sliko, beseda pa je tekla o novi župniji na Rakeku.
Leta 1939 je na god svetega Nikolaja škof Rožman podpisal ustanovno listino za novo župnijo presvetega srca Jezusovega na Rakeku. Postala je 270. v ljubljanski škofiji. Potreba po samostojni župniji je bila velika, saj je Rakek po razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo postal važna obmejna postaja. V njem se je naselilo mnogo uradnikov in drugih prebivalcev. Dušno pastirstvo s sedeža v Cerknici je bilo otežkočeno, zato so na nadškofiji sklenili, da Rakek postane samostojna župnija in dobi tudi svojega župnika.
Za novo cerkev in samostojno župnijo se je zelo zavzemal cerkniški župnik Ivan Štrajhar. Marca 1939 je na Rakek prišel nov duhovnik Franc Novak in tako je škof dal vedeti, da do samostojne župnije ni več daleč. Pri ustanavljanju le-te in pri gradnji cerkve je šel Rakovčanom na roko tudi ban Natlačen.
Novinar je nekaj besed namenil še novi farni cerkvi. Zapisal je, da je načrt delo arhitekta Plečnika, ki mu je uspelo obdržati staro cerkev sv. Urha in na njeno lego postaviti novo cerkev. Plečnikovo zamisel pa je do podrobnosti oblikoval arhitekt Valentinčič, ki je večkrat prišel na Rakek in gradnjo osebno nadziral.
Cerkev še ni dokončana. Temu primerno je neurejena okolica.
Stavbenik Matko Curk je izobesil podatke o svoji firmi.
Brez besed.Viri:
- Rudi Demšar
- Slovenec, leto LXVII, številka 298, Ljubljana, 31. december 1939
Kraj: Rakek
Datum: 1937
Avtor: verjetno Matko Curk
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija
Stare slike 
Poučnemu besedilu k sliki bo prav dodati še kaj o stavbeniku Matku Curku, katerega podjetje je cerkev zgradilo. Izučen zidar iz Vipavske doline je kot vojak preživel prvo vojno, prišel v Ljubljano in z izredno sposobnostjo ter delavnostjo povečeval gradbeno dejavnost tako zelo, da je pred drugo vojno imel podjetje z več sto zaposlenimi delavci. Prijatelj Plečnika, tudi hišo v Trnovem si je postavil v njegovi soseščini, je uresničil mnoge arhitektove načrte. Njegovo podjetje je zgradilo Žale, Narodno in univerzitetno knjižnico in mnoge druge markantne objekte, pričemer je zlasti uporabljal podpeški kamen, ki je bil Plečniku zelo pri srcu. Tudi cerkev na Rakeku je iz tega mojstrsko klesanega kamna. Prav tako tudi monumentalna grobnica Žagarjevih na rakovškem pokopališču, za katero velja, da je Plečnik zanjo dobil navdih v španski arhitekturi.
Stavbenikova hčerka Lurška je pred leti izdala knjigo spominov na očeta z naslovom Volja do dela je bogastvo. Rek, ki je bil vodilo v očetovem življenju in velja v vseh časih.
Všeč mi jeVšeč mi je
K zanimivemu prispevku tudi odličen komentar. Hvala!
Všeč mi jeVšeč mi je