1975 Cerknica – Gasilsko tekmovanje

Pred objektiv neznanega fotografa se je postavila desetina gasilcev pionirske sekcije gasilskega društva iz Cerknice. Slika je nastala na dvorišču tovarne pohištva Brest, natančneje pred gasilnim domom brestovih gasilcev. Mladi gasilci so se ponosno slikali s pokalom za doseženo prvo mesto na občinskem gasilskem tekmovanju.

Pionirji GD Cerknica smo vaje in samo tekmovanje jemali zelo resno in z veliko vnemo. Kot je razvidno iz slike, smo imeli oblečene prave gasilske uniforme, ki smo jih s ponosom nosili, jaz jo imam še vedno in mi je drag spomin na te čase. Fanta v civilnih oblekah sta bila rezervi. Vaje so bile praviloma enkrat, pred tekmovanjem pa tudi večkrat, na teden. Gasilčki smo se zbrali pred gasilnim domom (Štalca) na Mali gasi. Tam smo se posedli v gasilski kombi in se odpeljali na Brest, že to je bilo doživetje. Vaje so se izvajale pred Brestovo menzo. Smeha in dobre volje ni nikoli manjkalo, kljub neštetim ponovitvam vaje in popravkih le te. Po vaji smo si vedno privoščili malico v menzi, in sicer sendvič z gorjupovo žemljo, ljubljansko salamo, kislimi kumaricami in mrzlo coca colo. Povem vam, noben sendvič mi ni ostal tako v spominu kot ta, brestov. Seveda smo si malico kupili sami. Vse skupaj je koštalo par dinarjev, če pa kakšenkrat ni bilo denarja, so nam dobre brestove kuharice z besedami, “boš pa drugič plačal”, vseeno dale malico.

Tekmovanje je izgledalo zelo podobno kot poteka še danes. Prva disciplina je bila tridelni napad z zajetjem vode iz bazena, druga štafetni tek. V vaji napada na požar je bilo treba v najkrajšem času izpeljati napad, za kar je bila na tleh zarisana proga, ki smo se je morali strogo držati, kajti vsak prestop le te je na tekmovanju prinašal negativne točke. Ravno tako smo morali paziti, da niso ropotale spojke cevi, ključi in ostala oprema. Pravila so bila stroga in mi smo se jih držali. Pri štafeti je bilo treba v najkrajšem času in čim bolj pravilno preteči progo z raznimi preprekami in pri tem sotekmovalcu podajati muštik, ki je bil namesto štafetne palice. V zvezi tekmovanja moram omeniti še Dušana Turšiča, ki je bil naš desetar in je vedno pred vajo iz napada dal povelje, ki se je glasilo nekako tako:
“Požarni objekt naravnost, odvzem vode iz bazena, po dve B cevi do trojaka, po dve C cevi, prvi in drugi v napad”.

Povelje za napad je izdal tako dobro, da smo dobili pozitivne točke za strumnost. Poleg naše vneme je bil odločilen tudi naš mentor Miro Ličen, ki je bil s svojim znanjem, potrpežljivostjo in seveda s pravo mero strogosti najbolj zaslužen za naš uspeh.

Pa še to, za nagrado smo šli na enodnevni izlet z gasilskim kombijem, mislim, da smo šli na češnje v Goriška brda. Poleg češenj je bil tudi sladoled, coca cola …, kakšen učinek je imelo to na nekatere gasilčke med vožnjo, si pa lahko mislite. Še dobro, da je imel kombi okna za odpret, in Uletov Robert, ki je na vsakem postanku brisal vrata, dober želodec.