Preskoči na vsebino

1902 Vrhnika – Kolesarja

8. 04. 2018

Pri Zakrajškovih so imeli prva kolesa v Loški dolini in to ne dolgo za tem, ko se je kolesarska evforija razširila po Evropi. Gospa je bila pogumna, saj je še nekaj let po nastanku slike veljalo, da ženske ne smejo na kolo zaradi pregrehe. Kolo je lepo opremljeno, veriga je zaščitena, na zadnjem kolesu je mrežica, a bolj ko to gledam, bolj se mi poraja vprašanje, kako se ji tista dolga in široka kikla ni zapletla med špice?!

Kolo je že v drugi polovici 19. stoletja postalo del meščanske in društvene kulture. Prvi klub je bil organiziran v Ljubljani že leta 1885, a je sprejemal le člane. Šele enajst let kasneje so sprejeli prve članice.

Velik nasprotnik ženskega kolesarstva je bil Anton Aškerc, prvi slovenski arhivar, pesnik in duhovnik. »Gosposko žensko na kolesu« je opisal kot »živo karikaturo svojega spola, pravo ironijo ženske gracije.« To pa je še podkrepil z opisom morebitnega padca s kolesom. Če se to primeri moškemu, prava reč, se pobere, njegova obleka je morda malo prašna ali zamazana, a je ostala na svojem mestu. Če pa pade ženska in spričo padca razkrije večji del nog, kot bi jih lahko … joj, gorje! Saj so ga pogruntali, kdo je, čeprav je sestavek podpisal z Antikolesarjevič.

Kolesarjenje naj bi ženski odvzelo milino in gracioznost in celo vodilo v izgubo zaželenih oblin. Kaj bi rekli takratni nasprotniki ženskega kolesarjenja, če bi vedeli, da mnogo žensk dan danes kolesari prav zaradi tega, da izgubijo kakšen kilogram. Zdravniki so na začetku odsvetovali kolesarjenje tako moškim kot ženskam, ker naj bi bilo škodljivo. Opozarjali so na okvare dihalnih poti in pljuč, pri ženskah pa naj bi celo povzročalo sterilnost. Naprednejši zdravniki pa so kolesarjenje predpisovali predvsem ženskam za zdravljenje histerije, nevrastenije, hipohondrije in ženske muhavosti. Tretji so kolesarjenje povezovali celo s samozadovoljevanjem. Kljub vsemu pa je bilo kolo izum, ki se je »prijel« tako, kot malokateri. Dandanes kolesarijo skoraj vsi, ki jim je kaj do gibanja. In če so nekoč kolesarji plašili konje po cestah, danes delajo zmedo tisti kolesarji, ki morajo »malo potrenirati« ravno v času prometne konice in tisti, ki so oblečeni tako, da so težko opazni. Saj vem, zaradi tega me bodo nekateri pribili na križ. Pa naj me, saj so Kristusa tudi. Pa ga ne bi, če bi govoril le to, kar drugim paše.

Viri:

Kraj: Vrhnika pri Ložu
Datum: 1902
Avtor: neznan
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 29. 7. 2012
Oblika: kopija fotografije

2 komentarja leave one →
  1. Anonimnež permalink
    8. 04. 2018 11:52

    Moji starši so prinesli dva bicikla iz Francije 1946 ali potem niso mogli več kot toliko jih popravljati, ker niso dobili komade v Loški dolini. Ata je še srebrno barvo prinesel iz Francije da je lahko pofarbal ker je bilo oddrgneno.

    Všeč mi je

  2. Marija permalink
    11. 04. 2018 19:43

    Super prispevek! V moji mladosti so bile tudi hlače za ženske nespodobne. Zdaj bi pa težko pogrešila tako hlače kot kolo. Omogočajo mi samostojnost pri opravkih izven doma.

    Všeč mi je

Dodajte komentar