Skip to content

1901 Rakek – Hlapon pelje proti Trstu

6. 09. 2018

Leta 1901 se je na Rakeku odvijalo pestro dogajanje: bile so občinske in državnozborske volitve, na katerih so zmagali klerikalci, bile so vojaške vaje, kjer ni zmagal nihče, le nadvojvoda Franc Ferdinand, ki je prišel na obisk 1. septembra, je bil zadovoljen in bile so ostre besede med klerikalci in liberalci, kar mi je všeč.

Jabolko spora je bila veselica, ki so jo nameravali prirediti rakovški samci v šolskih prostorih, čisti dobiček pa bi bil namenjen šolski mladini. Prireditev je odobril šolski nadučitelj. Temu je z veliko vnemo nasprotoval katehet Anton Skubic iz Cerknice in v časopisu Slovenec objavil »javno prošnjo«, naj se zadeva prepove, ker kaj si pa bodo mislili ljudje in kako se bodo počutili otroci, ko bodo vedeli, da so v njihovem hramu učenosti nekaj dni prej veseljačili, popivali in bogsigavedi kaj še.

Svojo prošnjo je oprl na točno izbrane člene državnega zakonika. In uspelo mu je. Oblast je veselico v šoli prepovedala. To pa ni bilo všeč liberalcem, ki so si v časopisu Slovenski narod gospoda kateheta krepko privoščili v dolgem članku, kjer mu očitajo, med drugim tudi, da če je že bral deželni zakonik, bi moral celega in bi videl, da v nameri rakovških samcev ni nič spornega. Ravno tako mu predlagajo, naj kdaj pa kdaj prebere glasilo Učiteljski tovariš, da bo seznanjen z napredkom slovenskega šolstva in šaljivo dostavijo – oh, oprostite, g. katehet, saj tega lista ne smete čitati. V tem listu iz leta 1900 namreč piše, da ima odločilno besedo pri tem, kaj se v šoli dogaja, izključno šolski voditelj, danes bi rekli ravnatelj šole. Ker me članek vse bolj spominja na današnji čas in neke konkretne osebe, bom zadnji odstavek zapisala oziroma prepisala dobesedno:

Kar se pa tiče Vaše (kateheta Skubica, op. p.) prevelike skrbi za javno pohujšanje in razburjenost ljudstva — kako modro — Vam pa kot prijatelji svetujemo, da raji to skrb ohranjujete za take »javne prošnje”, v katerih bodete javno bičali zlorabljenje cerkvenih prostorov v strankarske politične svrhe in v agitacijske namene za propale liste à la »Domoljub”, »Slovenski List” et tutti quanti. Ako pa želite pričeti boj, da se šolski prostori smejo rabiti le v pouk šolske mladine, slobodno Vam, sprejmemo ga. Toda pomnite: Potem zapremo Šolske duri vsem velikonočnim spraševanjem , vsem občnim zborom raznih družb in družbic, vsem društvenim shodom klerikalnih in liberalnih itd. In slednjič pričeli bodemo i v ljudstvu buditi zavest, da bodi tudi cerkev prostor jedinole za oznanjevanje božje besede, ne pa za politiko.

Veselica je kljub temu bila, v nekem drugem prostoru, zelo je uspela, dobiček pa so darovali v sklad »Prešernov spomenik« namesto šolski mladini, ogorčenim domačinom pa povedali, naj se za to spremembo namere zahvalijo kar kaplanu Skubicu.

Hlapon pelje proti Trstu. Risar je bil radodaren s hišami. Se mi zdi, da jih še danes ni toliko.
V oči pade stanovanjska hiša, v kateri so bila stanovanja za železničarje.
Most nad Postojnsko cesto in onkraj njega Žagarjeva parna žaga. Drugi hlapon pelje proti Dunaju.

Viri:

  • Slovenski narod (30.01.1901), letnik 34, številka 25. URN:NBN:SI:DOC-CXR6NI6K from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1901
Avtor: neznan
Zbirka: Notranjski muzej Postojna
Skenirano: 4. 10. 2014
Oblika: razglednica

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: