Preskoči na vsebino

1900 Leskova dolina – Naselbina sredi gozda

18. 09. 2018

Verjetno ste že vsi doživeli, da se vam po glavi mota kakšna beseda noč in dan, kot slaba popevka, ki jo zjutraj slišite pa cel dan noče iz glave. Tako se je vame naselila Leskova dolina. Kaj zaboga in kje je sploh ta reč. Je vas, je dolina, je en kup grmovja, gozd, pri slovenskih poimenovanjih bi bil načeloma lahko tudi hrib. Ja, ni bilo druge, je bilo treba pogledat na zemljevid. Tja so hodili Unčani in Rakovčani nabirat leskove veje za koratele. Še na zemljevidu je daleč narazen, koko je šele v resnici.

Leta 1860 je snežniško posestvo prevzel Georg Schönburg-Waldenburg. Najprej je uredil grad Snežnik, da je bil primeren za domovanje, zatem pa je pričel z urejanjem celotnega posestva in načrtnim odpiranjem in izkoriščanjem gozdov. Zaradi slednjega je leta 1870 postavil enostavno čuvajnico v Leskovi dolini, ki ji je sledila gozdarska hiša in ostale stavbe. Tako je nastala prva lovska postojanka.

Leta 1873 so tu osnovali tovarno za suho destilacijo lesa, s čimer naj bi dosegli ustrezno ovrednotenje bukovega lesa, ki je bil zelo podcenjen. Tovarna ni upravičila velikih investicij in leta 1880 jo je vzela v zakup francoska družba Societé forestiére & industrielle de Leskova dolina, ki pa je leta 1888 propadla in Francoz je odšel domov, ostali pa so spomini. Stari ljudje so vedeli povedati, da je imel dva krasna belca, s katerima se je vozil na Rakek in tako je nastal rek: »Francoz ima lepše konje, Špetnak pa najlepšo ženo.« Špetnak je bil trgovec in sadjar iz Prezida. Svoj vrt je imel v bližini Vražjega vrtca.

Leskova dolina je od gradu Snežnik oddaljena približno 10 kilometrov in je majhna naselbina s petimi hišami: štiri za lovce in ena za oskrbnika. Poleg tega je bila tu še straža financarjev, karabinjerjev in miličnikov. Takoj po drugi svetovni vojni je bilo z otroki vred približno dvajset prebivalcev, ki so gravitirali v Loško dolino.

Pred prvo svetovno vojno je bila glavno zbirališče voznikov, ki so vozili les iz Snežniških gozdov v Loško dolino, kar je grobo prekinila meja po prvi svetovni vojni. Jugoslovanska oblast pa je tu postavila carinarnico in zavarovala mejo s carinskimi uradniki in finančno stražo, da bi preprečila čezmerno širjenje tihotapstva in s tem veriženje tihotapljenega blaga, ki je prihajalo ali odhajalo preko demarkacijske črte.

Slovarček:

  • Vražji vrtec: hrib nad Babnim Poljem, ki je sosed Prezida. Na njem naj bi bil zakopan zaklad, ki ga je mogoče izkopati le ponoči. Takrat pa na njem stražijo hudiči in se zabavajo s čarovnicami, ki imajo tu vmesno postajo preden odletijo na Slivnico ali Klek.
  • koratele: leseni obroči iz leskovih ali jesenovih vej

Viri:

  • Slovenčev koledar (1945), letnik 3. URN:NBN:SI:DOC-RS1AUVXU from http://www.dlib.si
  • Kogovšek, T. 2008. Razvoj gozdov v Gozdno gospodarski enoti Leskova dolina. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.

Kraj: Leskova dolina
Datum: neznan, okoli 1900
Avtor: neznan
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 13. 11. 2012
Oblika: kopija fotografije

3 komentarji leave one →
  1. Anonimnež permalink
    18. 09. 2018 07:55

    Kot otrok sem poslušala starega ata imenovati Leskovo dolino, kjer je hodil kosit travo ali furat, se mi je zdelo daleč tam nekje v čarobnem gozdu kakor so samo moški lahko šli. Pozdrav Milena.

    Liked by 1 person

  2. 18. 09. 2018 19:44

    Prva naloga lastnika snežniškega posestva in njegovega gozdarskega osebja je bila razrešitev služnostnih pravic okoliških kmetov (po zakonu sprejetem leta 1853) v snežniških gozdovih (les, paša). Ta postopek je bil zelo zapleten in je trajal vse do konca devetnajstega stoletja. Šele po odpravi služnostnih pravic so pričeli načrtno gospodariti z gozdovi, graditi ceste.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1959 Cerknica – Lovci | Stare slike

Dodajte komentar