Skip to content

1932 Planina – Vilharjeva rojstna hiša

5. 10. 2018

Ko sem prvič uzrla hišo na sliki, se mi je zdela tako znana. Samo nisem vedela, kam bi jo postavila. Prepričana, da gre za trgovino Alojzija Milavca, sem iskala podatke v tej smeri. Dolgo časa. Potem mi je pa šinilo, da je to vendarle Vilharjeva rojstna hiša. Kot naročen se je pri meni oglasil gospod Brane Fatur, ki je odhajal v Planino na proslavo ob Vilharjevem rojstnem dnevu. Dala sem mu sliko in ga prosila, naj povpraša tam navzoče, ali je to res. In bilo je.

V tej hiši se je 7. septembra 1818 rodil Miroslav Vilhar. V krstni knjigi je zapisan kot Friedrich Karl Wilicher. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, gimnazijo v Šentpavlu v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem, licej v Ljubljani, pravo pa v Gradcu in na Dunaju. Učil se je zlahka, kazal pa je tudi nadarjenost za glasbo. Bil je duhovit in očarljiv mladenič, ki je rad posedal v veseli družbi, zato so ga imeli vsi radi. Klicali so ga Der Schöne Fritz (Lepi Fric). Že v Gradcu (star 19 let) je pisal prve verze v nemščini in stopil tudi na skladateljsko pot. Brezskrbna študentska leta pa je prekinil oče in ga leta 1843 (triindvajsetletnega) poklical domov, da bi prevzel domače posestvo. Vrnil se je na Kalec in se še istega leta poročil z Jožefino Dejak, ki mu je rodila osem otrok, katere je najprej poučeval Henrik Zagorjan, kasneje pa Fran Levstik, mlajše pa Jakob Alešovec.

Ne glede na to, da je pisal v nemščini in objavljal v listu Illyrisches Blatt (Ilirski list) še leta 1849, ga že leta 1845 zasledimo med sodelavci tedaj edinega slovenskega časopisa Kmetijske in rokodelske novice, kjer je bila leta 1844 prvič zapisana »Slovenija« kot skupno ime za vse slovenske dežele in istega leta objavljena Prešernova Zdravljica. Leta 1861 je bil izvoljen za deželnega poslanca, zaradi česar se je preselil v Ljubljano. Dve leti kasneje sta z Levstikom zasnovala slovenski politični časopis Naprej, ki je izhajal dvakrat tedensko od januarja do septembra, ko je prenehal izhajati, ker so Vilhajra za šest tednov zaprli v Žabjak, saj ni hotel izdati avtorja članka, ki je govoril o opustitvi deželnih meja in združitvi vseh Slovencev. Avtor je bil Fran Levstik. V zaporu je napisal tudi tole pesmico:

Sobo pod številko sedmo
dajte jutri že v najem;
ne poslanca, ne urednika
za menoj ne bo, to vem!

Izgubil je poslanski mandat in se vrnil na grad Kalec. Postal je srce narodnostno-kulturnega dogajanja na Notranjskem. Leta 1869 je s prijatelji in somišljeniki organiziral in 9. maja tudi izpeljal »Pivški tabor na Kalcu poleg Zagorja«, ki se ga je udeležilo približno osem tisoč ljudi. Osrednje geslo, izpisano na slavoloku tabora, so bili Vilharjevi verzi: »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« Pozdravni brzojavki so prejeli iz Zagreba in celo iz Prage. Za Pivko je bil to največji politični dogodek dotlej in še desetletja potem.

Zaradi nenadne otekline na vratu je Vilhar 6. avgusta 1871 umrl. Pokopan je v Knežaku.

* * *
Moja vnukinja je šla letos v prvi razred Osnovne šole Miroslava Vilharja v Postojni. Da bi vedela, kdo je bil človek, po katerem se šola imenuje in stoji pred njo tudi njegov spomenik, sem ji začela pripovedovati o Viharju. Poslušala je tudi mlajša sestrica. Ko sem naštevala njegova dela, sem ji povedala, da je med drugim napisal tudi spevoigro Jamska Ivanka. Potem je bilo učenja konec, ker je bilo to tako smešno, da nista mogli več poslušati. Si kar mislim, kako sta si predstavljali mene, Ivanko, v neki jami. Upam lahko le, da ne v tisti na britofu.

Podatki na zadnji strani slike so me malo zavedli. Kar nekaj časa sem se trudila ugotoviti, kdo so bili ti Milavci, ker sem bila tudi sama nekoč Milavčeva (po domače M’lavcava) in so moji predniki iz Planine. No, ta ni bil moj sorodnik, je bil pa eden od odbornikov, ki so zaslužni za postavitev Vilharjevega spomenika v Planini. Imenoval se je Alojzij Milavec in je bil trgovec.
Do druge svetovne vojne je bil tu Vilharjev dom, ki je služil za predstave amaterskih gledališč, občinske seje in občne zbore, nekaj časa pa so imeli v njem svoj sedež tudi gasilci. Na sliki sv. Florjana je razviden datum september 1932 – ob 10. letnici obstoja društva.
Dosti dela mi je napravil ta zapis.

Slovarček:

  • Jakob Alešovec (24. 6 1842 – 17. 10 1901) je bil prvi slovenski humorist in pisec prve slovenske kriminalke, ki je leta 1874 v Bleiweisovih Novicah izhajala kot podlistek z naslovom Zgodbe iz sodnijskega življenja.
  • tabori: taborsko gibanje – je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871. Zaznamovala so ga predvsem velika zborovanja na prostem.

Viri:

  • Silvo Fatur. Miroslav Vilhar (1818 – 1871). Mohorjev koledar. 2018, stran 172 – 176.
  • Matjaž Vilhar. Ob 200-letnici rojstva Miroslava Karla Vilharja – narodnega buditelja, pesnika, pisatelja, skladatelja, časnikarja, politika in župana v Knežaku. Pivški razgledi.

Kraj: Planina
Datum: 1932
Avtor: neznan
Zbirka: Jaka Matičič
Skenirano: 8. 5. 2016
Oblika: fotografija

Advertisements
One Comment leave one →
  1. milantrobic permalink
    5. 10. 2018 07:17

    Izjemna fotografija! In seveda odličen zapis. O Vilharju, se je letos, povsem upravičeno, govorilo na različnih koncih in krajih, tudi na -https://radioprvi.rtvslo.si/2018/08/miroslav-vilhar-po-rodoslovnih-poteh/

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: