Stari Kot – Cerkev sv. Frančiška Ksaverja (1)

Ta lepa cerkev sv. Frančiška Ksaverja, obsijana s soncem, stoji na gričku ob cesti Lazec – Prezid nad Starim Kotom. Fotografija je čisto sveža, saj je bila posneta na čudovit jesenski dan dvanajstega oktobra 2018. Poizvedovala sem, da bi dobila staro fotografijo cerkve, pa nisem bila uspešna, morda nisem potrkala na prava vrata. Fotografij tega območja pred vojno in po vojni je zelo malo ohranjenih, ker sta bili obe vasi požgani do tal, po vojni pa so imeli ljudje delo z obnovo.
Požgane niti oropane niso bile le cerkev in tri kapelice – naša neprecenljiva kulturna dediščina.

V Novem in Starem Kotu je žegnanje 16. avgusta. Domnevam, da zato, ker je bila po 2. svetovni vojni v Starem Kotu prvič maša 16. avgusta 1946. Pel je babnopoljski pevski zbor, ki ga je pripeljal župnik Anton Črnugelj. Mašo so začeli s pesmijo »Marija, pomagaj!«, prirejeno v koncentracijskem taborišču Kampor na Rabu. Prvotno je bilo žegnanje drugo nedeljo v mesecu juliju, ne pa 3. decembra, ko goduje zavetnik cerkve sv. Frančišek Ksaver. Julij so si naši predniki izbrali zaradi hudih zim v teh krajih.

Cerkev je bila zgrajena okrog leta 1700. Prvotno je stala južno od sedanje in je bila lesena. Leta 1740 je bila blagoslovljena kot najmlajša podružnična cerkev župnije Osilnica. Blagoslovil jo je brat oglejskega patriarha ribniški arhidiakon Petazzi. Cerkev je na božični večer leta 1880 prizadel požar. Iz požara so rešili lesena kipca sv. Primoža in sv. Felicijana ter tabernakelj. Obnavljali so jo leta 1881 in 1882. Tam, kjer so kopali zemljo za oblikovanje pokopališča in kamen za gradnjo cerkve, je nastala dolina. To je levo od sedanje cerkve. Ves les, uporabljen pri gradnji, so razžagali na roke. Takrat so kupili tudi tri zvonove. Veliki in srednji zvon so vrgli iz zvonika oktobra 1916. leta in bron uporabili za topove. V slovo bratoma je zvonil le najmlajši zvon: »Sem sam, sem sam, sem sam!« Zbrani verniki pa so jokali, kot bi polagali človeka v grob. Obnovljena cerkev je bila pokrita s skodlami.

Vhod v cerkev je skozi zvonico. S stavbo je spojen zvonik, ki mu sledita pravokotna ladja in višji prezbiterij. Cerkev je bila prvotno podružnica župnije Osilnica, leta 1834 pa je postala podružnica župnije Draga.

Glavni oltar je posvečen zavetniku sv. Frančišku Ksaverju.

Levi stranski oltar je posvečen sv. Florjanu.

Desni oltar je posvečen sv. Roku in prav zaradi njega je cerkev znana kot božjepotna. V mojih otroških letih so se 16. avgusta vile dolge procesije romarjev po cesti skozi Novi Kot proti cerkvi v Starem Kotu. »Gremo k sv. Roku,« so rekli. Romarji so prihajali iz bližnjih in daljnih krajev, prav tako kot h kapeli Matere božje Sedem žalosti na Žalostnem vrhu, prositi sv. Roka, da bi jim pozdravil rane. Cerkev je bila nabito polna in tudi pred cerkvijo se je trlo ljudi. Takrat so se tu zbrali, ne samo romarji, ampak vsi Kotarji, ki so živeli doma ali pa kje drugje. Imela sem bratranca v Srbiji, ki se je skoraj vedno vračal domov ob žegnanju. Tudi stric in teta s Kočevskega in stric s Koroške so z družinami prišli k nam in smo skupaj odšli k sv. Roku. Podobno se je dogajalo po vseh hišah v Starem in Novem Kotu. Gospodinje so skuhale praznično kosilo in spekle polno dobrot za družino in goste.

Vedno sem mislila, da nosi cerkev ime po sv. Roku, da to ni res, sem zvedela šele, ko se je cerkev začela obnavljati. Mnogi so mislili (mislijo) enako.

Slovarček:

• žegnanje:v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve

Viri:

• pisni vir: Lucija Miklič KRONIKA STAREGA IN NOVEGA KOTA
• pisni vir: Herman Janež Podružnična cerkev sv. Frančiška Ksaverja v Starem Kotu pri Dragi (Članek je bil objavljen v reviji DRUŽINA 14. 6. 2015.)

Kraj: Stari Kot
Datum: 12. 10. 2018
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Miloš Toni
Skenirano: —
Oblika: 5 fotografij