Skip to content

1968 Križna jama – Sedežnica

3. 11. 2018

Fotografija je nastala pred Križno jamo. Na zadnji strani je zabeležka, da je nastala leta 1956. Avtor, fotografijo smo dobili od njegove vnukinje, je Franci Bar, znani pionir fotografije našega podzemskega sveta. Franci Bar naj bi bil prisoten tudi na tej fotografiji, do objave tega članka pa nam ni uspelo ugotoviti, katera izmed oseb na fotografiji je on. V času nastanka fotografije je bil star 55 let, in glede na to, da druga oseba na fotografiji drži fotografsko stojalo, je prav možno, da je to on.

Da je fotografija nastala pred Križno jamo, je potrdil tudi Lojz Troha. Fotografija naj bi bila razstavljena tudi v klubski sobi Društva ljubiteljev Križne jame.

Kakšno je bilo fotografiranje podzemlja v času Francija Bara, si danes, v času digitalne fotografije, niti ne znamo predstavljati. Že samo raziskovanje jam brez današnje opreme ni bilo ravno enostavno. Kako pa je izgledalo prenašanje opreme, osvetljevanje jame in fotografiranje na steklene plošče v primerjavi z današnjo digitalno tehniko, je danes nerazumljivo. Za primer: možen je bil samo en posnetek. Zaradi osvetljevanja z magnezijevem prahom je bilo po posnetku v jami toliko dima, da ponovitev ni bila možna. Posnetek pa je bilo možno preveriti šele doma, ko je bil razvit.

Konec šestdesetih let je bila ustanovljena Turistična zveza Cerknica, ki je združevala ponudnike turističnih storitev. Takrat so se pospešeno trudili z uvajanjem turizma v naše kraje. Poskušali so odpreti nove možnosti in turistično ponudbo. Okrog takšnih jeder bi lahko pospešili razvoj turizma v takratni občini, ki je obsegala sedanje občine Cerknica, Loška dolina in Bloke.

Tako je Tone Gornik, predsednik Turistične zveze Cerknica organiziral ogled Križne jame, kjer so poleg sodelavcev povabili še predstavnike Republiške turistične zveze s predsednikom vred. Ideja Toneta Gornika je bila, da bi Križno jamo odprli za obiskovalce.

Pozimi, približno leta 1968, so se sredi dneva dobili na Bloški Polici v gostilni Rigler. Bilo je mraz, menda je bilo -15 stopinj. Peš so odšli proti Križni jami. Vodil jih je dr. France Habe iz Inštituta za raziskovanje Krasa v Postojni, s katerim se je Tone Gornik poznal že iz gimnazijskih let.

Dr. Franc Habe

Ženo Toneta Gornika je skrbelo, saj je bil zanj to bil prvi obisk jame. Prosila je Dr. Habeta, naj še posebno pazi nanj in naj bo kar on z njim v čolnu. Res sta v čolnu za dva skupaj napredovala po jami. Ostali so bili že nekoliko globlje, ko je v 5. jezeru Tone zaslišal pljusk. Ozrl se je in zagledal kapo, ki je plavala po vodi, v vodi pa dr. Habeta. Pomagal mu je, da je ves moker v zimski obleki splezal nazaj v čoln.

Temperatura vode v Križni jami je okoli 8 stopinj, pa tudi zrak je precej hladen. Ostali obiskovalci so se vrnili in pomagali dr. Habetu, da se je do golega slekel in poskusili z ožemanjem njegove obleke vsaj malo pomagati. Seveda je posušiti niso mogli, Kavčič z Unca pa mu je odstopil svojo suho jopico. Pomagali so mu tudi s kakšnega pol litra slivovke, ki jo je Tone imel s seboj.

Nadaljevali so proti Kalvariji. Tam so se nekoliko zadržali in dr. Habe je tam fotografiral celotno skupino. Fotografijo je Tone Gornik nazadnje videl pri Kavčiču na Uncu, potem pa se je menda izgubila.

Obisk je trajal več kot 8 ur, k Riglerci na Bloško Polico so se vrnili šele okrog 11h zvečer. Tam so imeli večerjo, ob kateri so razpravljali o turističnih možnostih Križne jame. Tone Gornik je v duhu takratnega časa omenil idejo, da bi bilo za turizem dobro, če bi v jamo postavili sedežnico. Turisti bi se z njo zapeljali do Kalvarije, tam nekoliko postali in se enako vrnili iz jame. Tone se spomni, da v jami ne bi bilo treba narediti kakšnih večjih posegov, res pa bi morali odstraniti nekaj kapnikov. Dr. Habe je menda ob tem predlogu kar skočil in se močno razburil, da je krilil z rokami in kričal.

Naslednji dan je imel Tone Gornik zagovor v Postojni na Inštitutu za raziskovanje Krasa, kjer so bili vsi razburjeni. Spomnil jih je, da v Postojni vsi slavijo Luka Čeča, ki je jamo našel in da se hvalijo z železnico v jami. Zakaj potem v Križni jami ne bi bilo sedežnice?

Seveda s to sedežnico ni bilo nič. Je pa zanimivo, da so kasneje razmišljali o sedežnici v Škocjanskih jamah, pa tudi s tem ni bilo nič.

Viri:

  • Tone Gornik
  • Barbara Bar
  • Lojz Troha

Kraj: pred Križno jamo
Datum: 1956
Avtor: Franci Bar
Zbirka: Barbara Bar
Skenirano: 26. 8. 2011
Oblika: fotografija

Advertisements
One Comment leave one →
  1. Tone permalink
    3. 11. 2018 08:59

    Odlične Barove fotografije so bile objavljene v Slovenčevem koledarju (nekje med 1939 in 1941), prava fotoreportaža o vožnji z lesenimi čolni in lepimi kapniškimi tvorbami. Tudi dr. Habeta sem poznal. Premalo znani Slovenci in njihovo delo!

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: