Skip to content

1968 Stari Kot – Jerčinova kapelica

2. 12. 2018

 Jerčinova Anton in Francka Janež se zadovoljna vračata domov. Naredila sta dobro delo. Morda sta očistila cerkev, ali pa uredila njihov družinski grob? Kdo ve? Fotograf ju je ujel v objektiv pred cerkvijo sv. Frančiška Ksaverja. Takrat še ni bilo vrat na ograji in asfalta tudi ne. Ne vem, ali je deževalo, ali se pripravlja k dežju, ker ima Francka dežnik. Prav na iniciativo Jerčina se je okrog leta 1970 prvič po vojni prebelila cerkev. Stroške je plačala nadškofija.

Jerčinova kapel’ca stoji ob poti, ki vodi v Podplanino in Čabar. Nekoč sta bili obe vasi, Stari in Novi Kot, močno povezani s Čabrom – Stari Kot še bolj. V Obrhu je bil slovenski mlin in tja so nosili mlet žito. V Čabru je bila tudi banka, pošta, mesnica, trgovine, od leta 1933 sodišče ter cerkev. Ni minil dan, da ne bi šel kdo mimo kapel’ce, pogledal vanjo skozi šipo in se prekrižal. Ko sem učila v Starem Kotu, sem tudi jaz hodila mimo kapel’ce v Čabar po nakupih. Danes ljudje ne hodijo peš v Čabar, ampak se peljejo z avtomobilom skozi Dragarsko dolino ali pa v smeri Novi Kot na Kozji vrh do Parga in naprej v Čabar. Obakrat pa prečkajo državno mejo.

Pri tej kapel’ci so se domačini bližnjih hiš pred mnogimi leti zbirali v težkih trenutkih in se z molitvijo priporočali svetnikom in Odrešeniku. Je ena izmed sedmih objektov, ki med vojno niso bili požgani: cerkev, Jerčinova kapel’ca, kapel’ca v Kotu in štiri sušilnice za lan (Petrkova, Mihajlova, Jerčinova in Ivančeva). Na kapelico so bili vezani predvsem prebivalci spodnjega dela Starega Kota – pred vojno trije zaselki: Kurja vas (Hadalinovi, Jerčinovi, Fabrkeni, Brežičevi), Na Hribu (Ivančevi, Lukovi), Pri Ambrožiču (Jurcovi, Bjelinovi, Pavličkovi). Prebivalci zlasti ženske s teh domačij so pri kapelici opravljali majsko pobožnost. Zbrale so se ob določeni uri in s seboj prinesle pručko. Spremljali so jih otroci. Majsko pobožnost je vodila Ivančeva teta Micka. V mojih otroških letih smo pri nas starejše iz spoštovanja naslavljali s teta ali stric, čeprav nismo bili v sorodu. Majska pobožnost je ljudi zbliževala. Ko so šle h kapel’ci, so druga drugo poklicale. Če se katera ni mogla udeležiti molitve, se je opravičila. Vsi so vedeli, zakaj je ni. Otroci so se ob molitvah učili lepega vedenja, spremljali potek in sodelovali pri molitvi ter prenašali izkušnje na mlajše. Tako so imela ta srečanja pri kapel’ci vzgojni in verski pomen.

Po vojni je kapel’co krepko načel zob časa. Puščala je streha in vlaga je uničevala tudi njeno notranjost. Prekritja se je na pobudo Pojetovega Milana lotilo Gozdno gospodarstvo Draga, vendar dela niso končali. S skodlami jo je leta 1955 prekril Anton Janež Jerčinov. Zanjo so skrbeli (skrbijo) predvsem Jerčinovi in Hadalinovi. Jerčinova Marija Pečnik roj. Janež pravi:« Z mamo sva izdelovali rože iz krep papirja in jih napeljali okrog boga v kapel’ci. Pred leti je imela Tajda Lekše oddajo, ki je govorila o obmejnih kapelah. Za našega boga je rekla, da mu rečejo hrvaški bog. Sedi na skali in gleda proti Hrvaški, ker mu je žal, da je Hrvate ustvaril.«

Temeljito so začeli Jerčinovi z obnovo kapele 6. 7. 2006. Z veliko truda in dobre volje so bila dela končana v dobrih treh tednih. Ker pa Jerčinovi ne živijo več stalno v Starem Kotu, je bilo delo še težje. Vendar s pomočjo njihovih sorodnikov in krajanov se je vse dobro izteklo.

O otvoritvi je Marija Pečnik zapisala:

Blagoslovitev in otvoritev kapelce smo imeli 19. 8. 2006. Blagoslov je opravil župnik iz Loškega Potoka g. Primož Lavtar. Prišlo je veliko ljudi. Iz Novega Kota smo pripeljali gasilske mize in klopi, da smo jih pogostili s hrano in pijačo. Zidar Matija je iz Kamnika pripeljal prijatelja, da je igral na harmoniko in nam popestril druženje. Klepetalo, pelo in plesalo se je še dolgo v noč. 8. 10. 2006 smo pripeljali še steklena vrata iz Dravograda, da ščitijo njeno notranjost pred vremenskimi ujmami. Vrata je izdelal in podaril Berti Pečnik. Zadovoljni smo, da smo s skupnimi močmi obnovili kapel’co in tako prispevali k ohranjanju kulturne dediščine naših prednikov. 

 Da Jerčinov stric ve, kako so se žena in hčeri Marija in Kristina potrudile, da se je kapel’ca obnovila, bi bil zelo ponosen nanje. Vedno se je trudil, da bi se ohranila kulturna dediščina naših prednikov. Ko se je leta 1952 prekrivala cerkev, sta prav on in Jakob Miklič (Pavličkavken) vozila opeko z voli iz Loškega Potoka.

Slovarček:

  • kapel’ca: kapelica
  • narečno: knjižno

Viri:

  • ustni in pisni vir: Marija Pečnik roj. Janež

Kraj: Stari Kot
Datum: 1968, 2006
Avtor: neznan, Marija Pečnik
Zbirka: Marija Pečnik roj. Janež
Skenirano: 10. 10. 2018
Oblika: fotografija

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: